ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 43, 260, 260/1-9. ZGO-1 člen 50, 50a. ZCes-1 člen 66.
obnova postopka izdaje soglasja - gradnja v varovalnem pasu državne ceste - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Navedba revizijskih vsebinskih razlogov in njihova obrazložitev, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZUS-1 člen 25, 25/3, 27, 27/1-2, 27/3, 36, 36/1-8, 40, 64, 64/1-3, 75, 75/1-1, 77. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku člen 14, 14/2.
zavrženje tožbe - pritožba - stroški ugovora zoper informativni izračun - o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - litispendenca
V 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. To določbo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu uporabilo zmotno. Za položaj, da je „o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba“ gre namreč le takrat, kadar je sodišče že presodilo utemeljenost tožbe iste stranke zoper isti akt uprave, pa se enaka tožba iste stranke zoper isti upravni akt ponovno predloži v presojo sodišču prve stopnje, ne pa takrat, ko gre za presojo utemeljenosti dveh tožb iste stranke zoper dva različna akta uprave, s katerima je bilo odločeno o isti zadevi iste stranke (v tem primeru stroškov postopka v zvezi z informativnim izračunom tožničine dohodnine za leto 2011).
osnova za odmero pokojnine - vrednostni papirji - nova odmera - obnova postopka
Zgolj splošna navedba v pritožbi in sedaj reviziji, da bi moralo sodišče preveriti subjektivno pravočasnost predloga po uradni dolžnosti, ne zadošča, da bi sodišče samo, brez ustrezne predhodne trditvene podlage opravilo predhodni preizkus pravočasnosti. Tožena stranka bi morala pravočasno in izrecno zatrjevati, da je predlog prepozen oziroma, da je vložen po poteku roka iz prve točke prvega odstavka 263. člena ZUP, za kar je imela tudi vse možnosti.
V primeru novih dejstev, ki so obstajala že pred izdajo (dokončne) odločbe, vendar pri tej odločbi niso bila ugotovljena in zato upoštevana, lahko pa so pomembna za drugačno odločitev, je v primeru formalno in materialno pravnomočnih odločb predviden institut obnove postopka. O tem, ali gre za nova dejstva oziroma dokaze v skladu s 1. točko 260. člena ZUP je treba presojati s stališča tožnice in ne tožene stranke. Ni torej odločilno, ali je za ta dejstva in dokaze v prvotnem postopku odmere pokojnine morda že vedela tožena stranka (v zvezi z zapleti glede pravilnih podatkov matične evidence), temveč tožnica, ki pa je izhajala prav iz zanjo novih oziroma novo pridobljenih podatkov o plači iz naslova vrednostnih papirjev, ki so dejansko obstajali že pred prvo odločbo o odmeri pokojnine.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006221
ZUP člen 260.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – obnova postopka – novo dejstvo – predhodno vprašanje - naknaden uspeh v delovnem sporu - naknadno plačilo prispevkov - zahteva za novo odmero
S sodbo v delovnem sporu ni prišlo do samodejne spremembe samostojne pravice, ki bi lahko vplivala na priznano socialno pravico do nadomestila, kot se predvideva pri drugače rešenem predhodnem vprašanju, temveč je šele izvršitev te sodbe povzročila določene posledice na socialnopravnem področju.
Dejstvo obračuna in plačila prispevkov od naknadno plačanih plač v letu 2011 (sicer za nazaj za plače v letu 2001) ne predstavlja novega dejstva, ki je v času odločanja o dokončni upravni odločbi že obstajalo, vendar ga upravni organ pri svoji odločitvi ni upošteval.
naknadna odmera sorazmernega dela starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - obnova postopka - pomoč prava neuki stranki
Po četrtem odstavku 7. člena ZUP mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Vendar pa te določbe ni mogoče razumeti tako, da stranki ni treba skrbeti za svoje pravice. Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi in organ ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati, kaj bi bilo za stranko ugodneje. V obravnavanem primeru tožnik niti smiselno ni navajal, da pri toženi stranki uveljavlja kakšno od (izrednih) pravnih sredstev. V njegovih navedbah ni bilo nič takšnega, kar bi kazalo na to, da zahteva obnovo postopka. Zato stališče tožnika, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za obnovo postopka, presega napotilo iz četrtega odstavka 7. člena ZUP.
Določba 61. člena ZDSS-1 res določa, da mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka, vendar v okviru tožbenega zahtevka in trditvene podlage strank oziroma v okviru izpodbijanih upravnih odločb.
ZUS-1 člen 2, 4, 33, 33/1, 36, 37, 37/2. ZUP člen 274, 275, 276, 277, 279, 280.
prepozna tožba zoper prvostopenjski akt - tožba na ničnost oziroma na odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Stranka mora razveljavitev oziroma odpravo odločbe po nadzorstveni pravici in ničnost upravne odločbe uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele zoper zavrnitev tega pravnega sredstva v upravnem postopku je možno sodno varstvo v upravnem sporu, v katerem pa sodišče tudi samo po uradni dolžnosti ves čas postopka pazi na ničnost upravnega akta, kot to določa drugi odstavek 37. člena ZUS-1. Ta določba ZUS-1 je res uvrščena v poglavje „Predhodni preizkus tožbe“, vendar to še ne pomeni, da sodišče neodvisno od izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo iz 36. člena ZUS-1, ugotavlja oziroma presoja ničnost akta. Ta določba, ki je sicer splošno pravilo postopka, je namreč podlaga za odločanje (extra petetium) in torej določa obseg vsebinske presoje. Vsebinsko presojo akta pa sodišče opravi le, če so za to izpolnjene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova odmera pokojnine - rok za obnovo
Glede na to, da je tožnik zatrjeval nova dejstva in predložil nove dokaze, je tožena stranka vlogo pravilno obravnavala kot predlog za obnovo postopka iz razloga iz 1. točke 260. člena ZUP. Za obravnavo vloge še iz kakšnega drugega obnovitvenega razloga (katerega, tožnik tudi v reviziji ne pove) ni bilo podlage. Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker tožnika ni pozvala, naj se izjasni, kaj zahteva, saj je bilo to jasno.
denarna socialna pomoč - reformatio in peius - očitna kršitev materialnega predpisa
Razlog za razveljavitev prvostopenjske odločbe tožene stranke po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP (če je bil očitno prekršen materialni predpis) ni bil podan in posledično tudi niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe v škodo pritožnice iz drugega odstavka 253. člen ZUP.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 64/5, 83, 83/2. ZUP člen 214, 254, 279.
denacionalizacija - ničnost odločbe - dovoljenost revizije - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - že rešena pravna vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revidentka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila njen predlog za izrek ničnosti odločbe o denacionalizaciji. Z izpodbijano odločbo torej ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
O vprašanjih, ki jih revidentka navaja (dejanja v smislu 5. točke 279. člena ZUP,obseg razlage in presoje ničnostnih razlogov), je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešena vprašanja), zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revidentka s sklicevanjem na nepridobitev te pričakovane pravice zelo hudih materialnih in moralnih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002581
ZIL-1 člen 47, 47/2, 121, 121/1, 121/2, 121a. ZICPES člen 74, 74/1, 75, 76. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 2, 2/1a.
Sodno varstvo, ki ga uživa imetnik znamke, mora biti enako v vseh primerih kršenja pravic iz znamke. Zgolj dejstvo, da je bila kršitev storjena z uvozom, imetniku znamke ne jemlje pravice do uveljavljanja zahtevkov po 121. in 121.a členu ZIL-1. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je uničenje spornega zaseženega blaga predmet carinskega in ne pravdnega postopka. Zahtevek tožeče stranke za uničenje spornega blaga (ki mu tožena stranka ni ugovarjala), je zato utemeljen.
Vprašanje stroškov skladiščenja in manipulacije z zaseženim blagom nima neposredne povezave s samo kršitvijo, namen sodnega varstva po 121. členu ZIL-1 pa je predvsem v prenehanju kršitve pravice in vzpostavitvi stanja pred kršitvijo. Odločitev sodišča druge stopnje, da je zahtevek za naložitev stroškov skladiščenja blaga in manipulacije z zadržanim blagom toženi stranki materialnopravno neutemeljen, je tako pravilna.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - 30 dnevni rok za vložitev predloga, določen z odločbo Ustavnega sodišča - dovoljenost revizije - – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Bistveno vprašanje za pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi je pravočasnost predloga za obnovo postopka, glede na rok določen v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/09, zato vprašanji, ki ju revidenti navajajo in ki se nanašata na procesno vodstvo v upravnem postopku in na uporabo razveljavljene določbe prvega odstavka 62. člena ZGO-1 v obnovljenem postopku, nista pomembni pravni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve in zato tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti tudi niso izkazali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker niso natančno in konkretno opredelili pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, navedli okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, in tudi niso opravili primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujejo neenotnost oziroma odstop, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014750
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/4.
ustavljen inšpekcijski postopek - obnova postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za obnovo s sklepom o ustavitvi končanega inšpekcijskega postopka, ki ga je predlagala revidentka. Revidentkin predlog za obnovo postopka je bil zavržen iz treh razlogov, in sicer: ker ni dovoljen, ker je vložen prepozno in ker ga ni vložila upravičena oseba. Vprašanja, ki jih revidentka navaja, pa se ne nanašajo na razloge, zaradi katerih je bil predlog za obnovo postopka zavržen, ampak na učinke drugih upravnih postopkov na inšpekcijski postopek zaradi nezakonite gradnje. Ta vprašanja pa v obravnavani zadevi niso pomembna pravna vprašanja po vsebini te zadeve in tudi, glede na razloge za zavrženje predloga za obnovo postopka, na pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka je uveljavljala tudi odstop od sodne prakse, vendar glede vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja in dodatno, glede vprašanja udeležbe stranskih udeležencev v inšpekcijskem postopku, ki pa glede na to, da njen predlog za obnovo postopka ni bil zavržen samo iz tega razloga, ampak tudi kot nedovoljen (ker je bil vložen zoper sklep) in prepozen (po poteku v četrtem odstavku 263. člena ZUP določenega objektivnega roka treh let od dokončnosti odločbe), sam zase na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Zato tudi izpolnjevanje tega uveljavljanega pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
UPRAVNI SPOR - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS1014765
ZUS-1 člen 28, 28/2, 83, 83/4. ZUP člen 147, 147/1, 153, 153/1-5. PEU člen 4, 4/3.
revizija - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije - ni pravnega interesa - prekinitev upravnega postopka - molk tožene stranke - tožba zaradi molka - vprašanje za predhodno odločanje - postopek pred sodiščem EU - načelo lojalnega sodelovanja - vezanost upravnih organov na pravo EU - razlaga prava EU
Ker je tožena stranka s sklepom o prekinitvi prekinila pritožbeni postopek v zvezi s tožničino pritožbo do odločitve Sodišča EU, je posledice tega sklepa (prekinitev postopka) časovno omejila do nastopa bodočega dejstva. Z odločitvijo sodišča EU je odpadla okoliščina, zaradi katere je tožena stranka prekinila postopek in (še) ni odločala o tožničini pritožbi v upravnem postopku. S tem je prenehal tudi pravni interes tožene stranke za revizijo, saj si tožena stranka z odločitvijo o reviziji ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
ZVPSBNO člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-5, 6/1, 6/2. ZUS-1 člen 5, 5/2, 22, 22/1, 71, 71/2, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
nadzorstvena pritožba - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrženje nadzorstvene pritožbe - zavrnitev nadzorstvene pritožbe - rokovni predlog - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan
Sodišče prve stopnje, ki se je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicevalo na razloge izpodbijanega sklepa, pa je pri odločanju v upravnem sporu prezrlo, da je tožena stranka utemeljevala svojo (procesno) odločitev z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Ker nasprotij med izrekom in razlogi za odločitev sodišče prve stopnje ni odpravilo, je glede na to, da je pritrdilo odločitvi tožene stranke in se strinjalo z razlogi za takšno odločitev, samo zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj je tako tudi izrek izpodbijane sodbe v nasprotju razlogi sodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VS4002537
ZUP člen 224. OZ člen 131, 131/1. ZZVZZ člen 83. ZDR člen 109, 109/2, 110, 110/1. Pravila obveznega zavarovanja člen 242, 242/2.
dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok povrnitev škode – odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR). Če bi moral delodajalec čakati na dokončanje spora med zavarovancem (delavcem) in toženo stranko pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, bi bili roki zamujeni. Nobene podlage ni zato za stališče tožene stranke, da bi moral delodajalec (tožeča stranka) čakati do pravnomočnosti njenih odločitev (imenovanega zdravnika in pristojne komisije) o bolniškem staležu delavca, da bi lahko sprožil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 74c, 123. ZUP člen 43, 290, 290-1.
obnovljen postopek - gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - dovoljenost revizije - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpodbijani upravni akt je bil izdan v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Vprašanja, ki jih revidenta zastavljata, pa se ne nanašajo na vsebino te zadeve, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala. Tako iz vprašanj kot iz revizijskih navedb izhaja, da revidenta z njimi uveljavljata zaščito javne koristi. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se namreč nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa na varstvo njunih pravic in pravnih koristi. Taki sta tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago določbe prostorskega akta in določbe 74. c člena ZGO-1B. Sedmo vprašanje pa se nanaša le na enega od razlogov, s katerimi je upravni organ utemeljil svoj akt, zato samo presoja tega razloga in odgovor na to vprašanje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na to ni izkazan.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2. ZUP člen 87. ZPP člen 80.
postavitev skrbnika za posebni primer - pravdna sposobnost - prepozna tožba - zavrženje tožbe - fikcija vročitve - pavšalne in neizkazane trditve o neprejemu obvestila o prispelem pismu
Ni bistveno, kdaj je tožnik dejansko prejel drugostopenjsko odločbo, temveč je bistven trenutek dan, ko je nastopila fikcija vročitve te odločbe (ker je tožnik ni pravočasno dvignil), saj od tega dne dalje teče rok za vložitev tožbe. V zvezi s tem pa tožnik tudi ni niti verjetno izkazal, da mu je brat obvestilo o prispelem pismu vzel iz hišnega predalčnika oziroma ga skril, pa tudi ne, da bi bil v času, ko je tekel rok za dvig pošiljke, odsoten z naslova stalnega prebivališča.
UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE
VS1014716
ZLS člen 37a, 37a/1-1, 37a/2. ZLV člen 5, 5/1, 5/4. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1-2, 144/3, 237, 237/2-3. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
lokalna samouprava - lokalne volitve - prenehanje mandata občinskega svetnika - pritožba - sprememba stalnega prebivališča - volilna pravica za volitve v občinske svete - izguba volilne pravice - načelo zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek - podatki iz uradne evidence - kršitev poslovnika- kršitev statuta
Izguba volilne pravice iz 1. alineje prvega odstavka 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi se nanaša na izgubo volilne pravice za volitve v občinske svete, ki je kot celota urejena v 5. členu Zakona o lokalnih volitvah. Občinskemu svetniku torej preneha mandat ne samo, če izgubi volilno pravico nasploh (npr. preneha biti slovenski državljan), temveč tudi, če izgubi volilno pravico za volitve v tej občini (npr. nima več stalnega prebivališča v občini).
Glede na okoliščine konkretnega primera (edino odločilno dejstvo spremembe stalnega prebivališča se vodi v registru stalnega prebivalstva, ki je uradna evidenca) zaslišanje tožnika ne bi moglo vplivati na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, in na drugačno odločitev tožene stranke. Za odločanje v obravnavanem primeru so bili torej izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem postopku, v katerem pa stranke ni treba posebej zasliševati.
ZUP člen 279, 279/1 -3. ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 54. ZUN člen 46, 46/3. ZGO-1 člen 215, 216, 219. ZGO-1B člen 127. ZSZ člen 2.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - funkcionalno zemljišče - redna raba stavbe
Pri funkcionalnem zemljišču gre za zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe. Tako je tudi Zakon o prometu z nepremičninami določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, kar izhaja iz takrat veljavne prostorske zakonodaje.
Prenos pravice uporabe na teh zemljiščih pa ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti s formalno določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča.
Zmotno je stališče, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče formalno odmerjeno, da bi revidenta lahko uspešno zatrjevala njegov obstoj oziroma nezmožnost izvršitve odločbe o denacionalizaciji.
Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Funkcionalna zemljišča, skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši so v solastnini lastnikov stanovanj. Zato tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi.
Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 100, 101, 101/1. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2.
prepozna tožba - štetje roka za vložitev tožbe - fikcija vročitve odločbe - sporočilo o prispelem pismu - nastop fikcije vročitve v soboto
Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče v soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanje ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčku naslovnika.