UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014519
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 293, 293/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - odlog upravne izvršbe – pritožba – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravnomočna odločitev o izvršilnem naslovu oziroma izvršbi
Sklep, s katerim je zavrnjen tožnikov predlog za odlog upravne izvršbe, se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe; z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne gre pa niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je zato pravilna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 6, 6/2, 6/3, 99, 99/3, 214, 214/5.
zavrnjena izdaja okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - zavrnjen predlog za podaljšanje roka - odlagališče odpadkov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava - splošen odgovor že na podlagi zakonskih določb – prosti preudarek
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Na načelno vprašanje, ki že vsebuje revidentovo oceno, da v predlogu navedeni razlogi opravičujejo podaljšanje roka, hkrati pa sprašuje, kdaj je odločitev organa o podaljšanju roka zakonita in kdaj arbitrarna, ni možen konkreten odgovor, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava ali k razvoju prava preko sodne prakse, saj je odgovor odvisen od konkretnih okoliščin vsakega primera. Splošen in načelen odgovor na zastavljeno vprašanje pa izhaja iz tretjega odstavka 99. člena, drugega in tretjega odstavka 6. člena in iz petega odstavka 214. člena ZUP, ki določajo, kdaj lahko organ na prošnjo stranke podaljša rok, meje odločanja po prostem preudarku in obseg obrazložitve te diskrecijske pravice. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZPomK-1 člen 3, 6, 6/1, 24, 24/1, 24/5, 36, 36/4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. ZUP člen 164, 164/2.
varstvo konkurence - kartelno dogovarjanje - omejevalni sporazum - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopek - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - razkritje zaupnih dokumentov - zavrnitev dokaznega predloga - nova dejstva - sklep o uvedbi postopka
Izjava strank o povzetku relevantnih dejstev je namenjena udejanjanju načela kontradiktornosti (uresničitvi pravice do izjave). V njej lahko stranka opozori na dejstva, ki so ji v prid in ponudi za to primerne dokaze. Šele če toženec teh pravno pomembnih dejstev in dokazov ne obravnava in o njih ne zavzame stališča v odločbi, je kršeno načelo kontradiktornosti.
Na prvi pogled se sicer zdi, da je tožnik ujet v začaran krog, saj ne more dokazati vpliva dokumenta, če ga ne pozna; vpogled dokumenta pa se mu onemogoča, ker bi prav tak vpliv moral dokazati. Vendar pa za izkazovanje pomena zaupnega dokumenta zadostuje že sklicevanje na vrsto dokumenta, na materijo, na katero se nanaša, ne glede na to, da v podrobnostih (zakritih delih) vsebina dokumenta ni znana. Iz t.i. nezaupnih različic dokumentov, ki so bile na voljo vsem strankam postopka pred tožencem, je mogoče razbrati dovolj podlage za utemeljevanje, ali bi posamezen, konkretno poimenovan dokument lahko prispeval k razbremenitvi tožnika.
Kršitev načela kontradiktornosti pomeni le zavrnitev takih dokazov, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za odločbo.
Če nova ugotovljena dejstva pomenijo le dopolnitve istega historičnega dogajanja, a še v okviru iste zakonske kršitve, potem ne gre za drugo kršitev in nov sklep o uvedbi postopka ni potreben. Za tak primer je šlo tudi v predmetni zadevi. Toženec je kljub dopolnjenim dejanskim ugotovitvam lahko izdal izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem izdal nov sklep o uvedbi preiskave.
Usklajevanje pri oddaji ponudb na posameznih razpisih avtocestnega programa je pomenilo, da so se udeleženci kartela zavestno izogibali medsebojnemu tekmovanju, kar je bistvo konkurence. Ni šlo le za skupen nastop na posameznem avtocestnem odseku, pač pa za izigravanje javnih razpisov na celotnem avtocestnem programu v obdobju desetih let. Pri tem nič ne spremeni motiv posameznega udeleženca kartela.
Če je bil namen skupnega nastopanja na podlagi kartelnega dogovora zvišanje cen, kot ugotavlja toženec, potem so višje ponudbene cene članov kartela same po sebi omogočale drugim tujim podjetjem večje možnosti za uspeh na javnih razpisih DARS.
ZPomK-1 člen 6, 6/1, 15. ZJN-2 člen 44, 44/3. ZUP člen 164, 164/2, 214, 214/3, 237, 237/2-7.
varstvo konkurence – kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence – ugotovitev dejanskega stanja – upravni postopek – dokazovanje - dokazi
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 se za postopek odločanja Agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 15. ZUP člen 164, 164/2, 214, 214/3, 237, 237/2-7. ZJN-2 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - dokazovanje - dokazi
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 se za postopek odločanja Agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - TELEKOMUNIKACIJE
VS4002392
ZPomK-1 člen 9, 18, 19, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. Uredba Sveta št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 11.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predatorstvo - predatorske cene - metoda izračuna stroškov - pravica do obrambe - pravica do vpogleda v spis - načelo kontradiktornosti - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - nostrifikacijski postopek
Notifikacijski postopek tako predstavlja način uresničevanja delitve pristojnosti med nacionalnimi organi za varstvo konkurence in Komisijo. Posledično pa tožeča stranka tudi sicer morebitne kršitve tretjega odstavka 11. člena Uredbe 1/2003, konkretizirano ne umesti v kontekst relevantne (nacionalne) procesne kršitve po ZUP(drugi odstavek 15. člena ZPOmK-1), ki naj bi ji bila z zatrjevano opustitvijo kršena.
Prav jasna navedba izvedenih oziroma uporabljenih dokazov v končni odločbi pa je ključna tudi za preizkus očitka kršitve pravice do obrambe in kontradiktornosti postopka, saj je dolžnost razkritja dokumentov odvisna od tega, ali je zaupni podatek uporabljen kot dokaz o relevantnem dejstvu (19. člen ZPOmK-1).
Pri očitku zlorabe prevladujočega položaja zaradi cenovnega predatorstva je poleg splošnih predpostavk, kot so ugotovitev dominantnega položaja in določitev relevantnega trga, bistvena vzpostavitev kriterija zlorabe, ki se odraža v načrtni prodaji blaga/opravljanja storitev pod cenami stroškov, saj je osnovni namen predatorja izločitev konkurentov s trga ob dolgoročni zmožnosti povrnitve teh kratkoročnih izgub.
Iz navedenega logično sledi, da je pri obravnavi predatorstva ključno ravno razlikovanje med ceno, ki je določena (pre)nizko zaradi „predatorskega“ namena in med ceno, ki je določena zelo nizko zaradi težnje po večji konkurenčnosti oziroma povečanju učinkovitosti konkurenčnega procesa.
Možnost umika zahteve je pravica stranke, ki jo lahko uveljavlja v zakonsko določenih okvirih. Skrajno časovno točko, do katere lahko stranka umakne zahtevo v upravnem postopku pred Agencijo, predstavlja vročitev odločbe. Stranka torej lahko vpliva na tek postopka tudi potem, ko je Agencija v zadevi že sprejela oziroma izdala meritorno odločbo in jo odpravila stranki.
Če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi.
ZDDV-1 člen 73, 73/2. ZDavP-2 člen 98, 98/2, 111, 129. ZUP člen 225. ZUS-1 člen 64, 64/1, 94, 94/1.
davek na dodano vrednost - vračilo davka - obračun DDV - vračilo presežka DDV - pogoji za vračilo - molk organa - odločanje o zahtevi za vračilo presežka DDV - zavarovanje - davčni inšpekcijski postopek - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ko pride do spora o upravičenosti do vračila presežka DDV (ko pride do neskladja med zasebnim in javnim interesom) in se dvomi v utemeljenost vloge za vračilo ali se celo ugotovi, da vloga ni utemeljena, je treba šteti zahtevo za vračilo kot vlogo stranke, o kateri je treba izdati upravno odločbo.
Če davčni organ v roku 60 dni od vložitve zahteve za vračilo ne naredi ničesar, kar mu nalaga zakon: ne vrne presežka DDV, ne izda zavrnilne odločbe, ne zahteva dopolnitve vloge oziroma ne zahteva zavarovanja, lahko davčni zavezanec vloži pritožbo zaradi molka upravnega organa na podlagi 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
ZUS-1 člen 28, 28/1. ZUP člen 5, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 101, 101/2.
pravočasnost tožbe – iztek roka za dvig pisanja na dan dela prosti dan - fikcija vročitve pisanja v soboto - začetek teka roka za vložitev tožbe - prepozna tožba
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan.
Obnova postopka po ZUP ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Če pa gre za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP pa je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranska udeleženka oziroma stranka. To pa pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo (v tem primeru z gradbenim dovoljenjem) posegalo v z zakonom določene pravice take osebe ali pa v njene pravne koristi, to je neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
Ker sta upravna organa v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, izdano gradbeno dovoljenje razveljavila izključno zaradi napačne uporabe materialnega prava, sta s tem presegla dovoljen obseg obnove postopka, določen v sklepu o dovolitvi obnove postopka, in v obnovljenem postopku prvotno odločitev razveljavila iz razloga, ki sploh ne more biti obnovitveni razlog. Njuna odločitev je zato nezakonita. Ker te nezakonitosti sodišče prve stopnje ni odpravilo, je nezakonita tudi njegova sodba.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – obnova postopka - trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V upravnem sporu o dovoljenosti obnove upravnega postopka pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če pravno vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Enako velja za splošno vprašanje o materialnopravni pravilnosti izpodbijane sodbe. S takim vprašanjem namreč ni izpolnjen namen instituta dovoljenosti revizije, na podlagi katerega je po navedeni določbi ZUS-1 revizija dovoljena le zaradi vprašanj, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revidentka, ki ne zatrjuje drugega kot to, da naj bi bila revizija dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o dovoljenosti revizije po tej določbi ZUS-1.
pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - začasno dovoljenje - status stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja Zavodu AIPA - status stranke
Po pravnomočno zavrnjeni vlogi za priznanje statusa stranke v upravnem postopku tožeča stranka po presoji Vrhovnega sodišča ne more pridobiti statusa stranke s tem, ko ji je bila nedvoumno poslana odločba le v njeno vednost.
ZPomK-1 člen 6, 6/1, 15, 28, 28/4, 32, 54, 54/2, 57, 64, 64/1. ZUS-1 člen 27, 27/1. ZUP člen 164, 164/2, 217, 217/1, 237, 237/2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - sklep o preiskavi - pravica do sodnega varstva - izločitev uradne osebe
A. A. v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil pooblaščenec oziroma odvetnik družb A., zato po 1. točki 35. člena ZUP ni bil podan izločitveni razlog. S postopkom na prvi stopnji je mišljen postopek pred postopkom, v katerem bi se moral predstojnik oziroma uradna oseba izločiti. Tak postopek ni nikoli potekal in zato tudi po 4. točki ZUP ni bil podan razlog za izločitev A. A.
V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Toženka ni tako ravnala. Dokaze, ki jih je predlagal tožnik, je zavrnila brez konkretiziranega pojasnila (navedbe razlogov). Zato odločbe ni mogoče preizkusiti.
Tožnik v graji uporabe materialnega prava pravilno opozarja, da je treba pri vsaki presoji tržnega ravnanja opredeliti upošteven (relevanten) trg. Tržna analiza je izhodišče za vrednotenje ravnanja udeležencev na trgu. Le ravnanje tistih konkurentov, ki imajo primerno tržno moč, je lahko nedopustno s stališča konkurenčnega prava.
Ker je organ z odločbo z dne 7. 1. 2002, izdano v postopku obnove odločbe z dne 10. 5. 1995, o državljanstvu prejšnje lastnice odločil drugače kot pred tem z odločbo z dne 10. 5. 1995, ni pa hkrati odločil tudi o tem, ali se odločba z dne 10. 5. 1995 odpravi ali razveljavi, bi moral to pomanjkljivost odpraviti z izpodbijano odločbo, izdano v postopku obnove odločbe z dne 7. 1. 2002.
Odločba se lahko izreče za nično le iz razlogov, ki so taksativno našteti v 267. členu ZUP/86 (oziroma sedaj 279. člen ZUP) in ki predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka, zaradi česar uporaba tega pravnega sredstva ne dopušča široke razlage ničnostnih razlogov.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. ZPP člen 111, 111/4.
pravočasnost tožbe - fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčniku
Ker tožnik na podlagi sporočila o prispelem pismu v roku iz tretjega odstavka 87. člena ZUP ni prevzel odločbe tožene stranke, se šteje, da mu je bila vročitev opravljena v petek 8. 3. 2013, to je z dnem, ko je poteklo 15 dni od dneva, ko mu je bilo v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo o prispelem pismu (fikcija vročitve, četrti odstavek 87. člena ZUP).
Fikcije vročitve ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - priznavanje izobrazbe za namen zaposlovanja - enakovrednost v tujini pridobljenega naziva slovenskemu nazivu/naslovu - obnova postopka po uradni dolžnosti – pravočasnost - subjektivni enomesečni rok – kvalificiranost dokazov - novo dejstvo in nov dokaz - pristna listina - Državno pravobranilstvo RS kot pooblaščenec tožene stranke
Za nov dokaz v obliki listine v smislu 1. točke 260. člena ZUP se lahko šteje le pristna listina in da enomesečni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti iz drugega odstavka 263. člena ZUP začne teči z dnem, ko za odločanje o obnovi postopka pristojni organ prejme tako pristno listino.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP (1986) člen 257, 257/2.
javni razpisi – sofinanciranje projekta – obnova postopka - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, sploh ni izpostavila, zato Vrhovno sodišče tudi ne more presojati zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Revidentka navedb o zelo hudih posledicah, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo, ni z ničemer izkazala. V obravnavani zadevi se je namreč prijavila na javni razpis za sofinanciranje priprav regionalnih razvojnih programov in gradnje infrastrukturnih objektov in naprav regionalnega značaja, v reviziji pa ni izkazala, da sama vseh potrebnih sredstev za izgradnjo obravnavanega primarnega vodovoda ni imela ter zato ni mogla zagotavljati obvezne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo na celotnem območju, zajetem s prijavljenim projektom, oziroma ni pojasnila, ali se je izgradnja tega primarnega vodovoda morda časovno zamaknila in kakšne so konkretne posledice tega dejstva. Zatrjevanih zelo hudih posledic, ki naj bi jih neizgradnja primarnega vodovoda imela za prebivalce s tega območja, pa ob izostanku izkazanosti prej navedenih okoliščin tudi ne more uspešno uveljavljati kot pogoj za dovoljenost revizije.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI POSTOPEK – ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002315
EKČP člen 8. URS člen 36, 37. ZPomK-1 člen 6, 28, 29, 54, 54/2. ZPomK-1B člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 37, 38, 38/2.
postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - izločitev uradnih oseb iz vodenja in odločanja v postopku - seznanitev z nezakonito pridobljenimi dokazi - dvom v nepristranskost uradnih oseb - preiskava po ZPomK-1 - preiskava v skladu z zakonom - protiustavnost zakonskih določb - preiskava brez sodne odredbe - zahteva za oceno ustavnosti
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev, ki Agenciji dovoljuje izvedbo preiskave brez predhodne sodne odločbe (prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1) v neskladju s 36. in 37. členom Ustave, zato je zakonodajalcu določilo rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Odločilo pa je, da se do njene odprave še naprej uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1. To v skladu z 41. točko obrazložitve Odločbe pomeni, da je v prvem stavku prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 tožena stranka imela in vse do odprave ugotovljene protiustavnosti še vedno ima zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav.
Za postopek ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, ki se je vodil proti tožnikoma, to pomeni, da dokazi, pridobljeni na podlagi sklepa o preiskavi v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1, niso nedovoljeni.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS0017200
OZ člen 125, 333. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - stvarne pravice - dogovor o skupni poti - obligacijski dogovor lastnikov nepremičnin - preklic dogovora - načelo relativnosti - upravni postopek - upravna odločba - lokacijsko dovoljenje
Dogovor o skupni dovozni poti do predvidenih treh novogradenj je bil pogoj za pridobitev skupne lokacijske dokumentacije in soglasja h gradnji s strani občine, za to dovozno pot pa sta tožnica in prva toženka odstopili vsaka enak del svojega zemljišča. Njun dogovor je tako postal sestavni del lokacijskih dovoljenj oziroma drugih upravnih aktov, potrebnih za gradnjo objektov. Ugotovljena vsebina v upravnem postopku doseženega dogovora in za potrebe gradenj določen status zemljišča (dovozna pot) namreč ne daje podlage za sklepanje o časovno ne določenem razmerju med strankama, pač pa ravno nasprotno omogoča (samo) tako razlago, da dogovor o skupni poti za dostop do novogradenj velja, dokler te gradnje stojijo oziroma dokler se okoliščine ne spremenijo tako, da je dostop do njih mogoč na drugačen način od dogovorjenega in določenega v upravnih aktih.
Čeprav stranki s tem stvarne pravice nista pridobili, pa njunega dogovora vendarle ni mogoče (enostavno) opredeliti v skladu z načelom relativnosti iz 125. člena OZ kot pogodbo, ki ustvarja zgolj pravice in obveznosti za pravdni stranki. Drugačno naravo ima (ravno) zato, ker je bil dosežen v upravnem postopku, njegova vsebina pa nato povzeta v lokacijsko dokumentacijo, s čimer je pravzaprav postal njen sestavni del. S tem je njun dogovor „presegel“ zgolj obligacijsko zavezo in postal zavezujoč tudi kot del upravne odločbe – lokacijskega dovoljenja. Bistvo odločbe pa vendarle ni v ureditvi razmerja prav te osebe, pač pa glede določene stvari.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPSto-2 člen 32, 32/7, 57, 57/1, 62. ZUP člen 9, 146.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – sklenitev pogodbe o dostopu do poštnega omrežja – izvajalec univerzalne storitve – izvajalec zamenljivih storitev – pravila stroke - zadržan sodni nadzor – kršitev načela zaslišanja – neizvedba dokazov
Neutemeljen je revizijski očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1, ker naj se izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne bi dalo preizkusiti. Sodišče prve stopnje je revidentki z uporabo drugega odstavka 71. člena ZUS-1 obrazloženo pojasnilo pravilnost in zakonitost posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije.
Očitek o zmotni uporabi materialnega prava glede posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije ni utemeljen. Ob tem Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi (npr. uporabljena metodologija izračuna cen dostopa do omrežja) dejansko za pravila stroke. V takšnih primerih ima zato sektorski regulator (torej Agencija), ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja, v dvomu odločilnejšo vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor nad tem, katera od več eventuelno možnih razlag je pravilna, pa je zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če nasprotna stran vzbudi upravičen dvom v pravilnost uporabljenih pravil. Tega dvoma pa tudi po presoji revizijskega sodišča revidentki v obravnavani zadevi ni uspelo izkazati.