ZUS-1 člen 92. ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 39, 41, 68, 77, 125, 135. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDS-1 člen 3, 12, 49.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugovor retroaktivne uporabe zakona – ugotavljanje davčne osnove z oceno - dokazni standard – dokazno breme – zaslišanje
Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu.
V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se namreč sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri pridobivanju podatkov davčni organ torej ni omejen na že začete davčne postopke.
UPRAVNI POSTOPEK – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODVETNIŠTVO
VS4002198
ZTFI člen 488, 488a. ZUP člen 82. ZOdv člen 10.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - pravica do pridobivanja informacij in pregledov dokumentov – varovanje zaupnih informacij – upravičenci – pooblaščenec stranke - odvetnik
Bistvo spora je razlaga pravice do pridobivanja informacij in pregleda dokumentov v okviru postopkov, ki se na podlagi ZTFI vodijo pred Agencijo. Dilema je, kdo poleg strank postopka je v določenih primerih še lahko upravičen do pregleda dokumentov in obvestila o poteku relevantnega postopka. Vrhovno sodišče zaradi jasnosti obsega pravice do pridobivanja informacij že uvodoma izpostavlja, da je vlogo odvetnika kot strankinega pooblaščenca treba striktno presojati z vidika potrebe po varstvu pravne koristi oseb (strank), ki jih odvetnik zastopa. Zato je materialnopravno napačno tožbeno izhodišče, da je določba 10. člena ZOdv samostojna materialno-pravna podlaga za „generalno“ pridobivanje osebnih podatkov pri opravljanju odvetniškega poklica, saj je tudi ta določba strogo omejena na pridobivanje relevantnih osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Iz določbe 488. člena ZTFI izhaja, da je Agencija v okviru svojih pooblastil dolžna varovati zaupne informacije. Vendar pa je Agencija v postopkih odločanja v posamičnih zadevah izrecno vezana na (subsidiarno) uporabo ZUP, kar pomeni, da mora Agencija v primeru, če zainteresirana oseba utemeljeno zatrjuje svojo pravno korist od pregleda konkretizirano opredeljenih upravnih dokumentov, tovrstno vlogo obravnavati po določbi 82. člen ZUP. Zato je zmotna interpretacija 488. člena ZTFI kot določbe lex specialis, ki izključuje uporabo 82. člena ZUP, saj je v drugem odstavku 488. člena ZTFI izrecno določeno, da se zaupnih informacij ne sme razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom.
podaljšanje obratovalnega časa - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni podano
Ker je vsebina obravnavane zadeve vprašanje priznanja položaja stranskega udeleženca revidentu v zadevi podaljšanja obratovalnega časa gostinskega lokala, odločitev ni odvisna od odgovora na vprašanje, ki ga izpostavlja revident („glede razmerja med pravnim aktom občinskega upravnega organa in pravnim aktom državnega organa (Upravno enoto)“), to pa tudi sicer ni navedeno natančno in konkretno, temveč le splošno, brez obrazložitve, zakaj je odločitev o tem (sicer splošnem) vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZUS-1 člen 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. Uredba o upravnem poslovanju člen 172, 172/9, 172/10.
pravočasnost tožbe – fikcija vročitve – sporočilo o prispelem pismu
Obvestilo o prispelem pismu, ki se nahaja v upravnih spisih, ima na hrbtni strani natisnjeno opozorilo, da če prejemnik pisma ne bo prevzel v 15 dneh, se po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem poteka tega roka. To obvestilo je tudi sicer po vsebini in obliki skladno z devetim in desetim odstavkom 172. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki določata njegovo obliko in vsebino (kot dela ovojnice za osebno vročanje). Zato tožnikov ugovor nepravilne vročitve ni utemeljen.
UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014106
ZUP člen 293, 293/3. ZUS-1 člen 83, 83/4.
pravni interes – odlog upravne izvršbe – pogoji za odlog upravne izvršbe – pravnomočna odločitev o pravnem sredstvu
Za odlog upravne izvršbe je treba izkazati izpolnjenost dveh pogojev: vloženo pravno sredstvo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov ter izkazan verjeten nastanek nepopravljive škode. Ko je o pravnem sredstvu odločeno, ni več pravnega interesa za presojo zakonitosti zavrnitev predloga za odlog upravne izvršbe
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36/, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
pravočasnost tožbe – fikcija vročitve – sporočilo o prispelem pismu
Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika.
dovoljena revizija – denacionalizacija - ničnost odločbe – odločba, izdana brez zahteve stranke – upravičeni predlagatelji za izrek ničnosti odločbe
Tudi revidentka, ki je imela v postopku izdaje delne odločbe o denacionalizaciji položaj zavezanke, lahko uveljavlja ničnost odločbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
URS člen 25. ZUS-1 člen 2, 2/2, 2/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1-2, 36/1-7. ZSPOZ člen 7, 12, 12/8, 15a, 15b. ZUP člen 1, 3, 179, 180a, 180a/3, 225, 225/5, 232.
odškodnina žrtvam vojnega in povojnega nasilja - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - tožba zaradi molka organa - prezgodaj vložena tožba - dokončen upravni akt - enostopenjski postopek o glavni stvari - dvostopenjski postopek izdaje potrdila - splošna pravila ZUP
ZSPOZ (kot področni zakon) v osmem odstavku 12. člena sicer izključuje pritožbo zoper odločbo tožene stranke o višini odškodnine, kar pa po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je pritožba izključena tudi v primeru, kakršen je obravnavani. ZSPOZ namreč posebnih (izrecnih) določb glede izdaje potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti nima, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi treba uporabiti določbe ZUP, ki predvidevajo pritožbo zoper zavrnitev zahteve za izdajo potrdila.
Obnova postopka po ZUP ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, če pa gre za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, pa je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranka. To pa pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo (v tem primeru z gradbenim dovoljenjem) posegalo v z zakonom določene pravice take osebe ali pa v njene pravne koristi, to je neposredno, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
neposredna plačila v kmetijstvu – dovoljena revizija – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu – sodba, ki se je ne da preizkusiti
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbene ugovore, ki se nanašajo na za odločitev o zadevi pravno pomembne navedene okoliščine glede pogojev za zavrnitev zahtevka za izplačilo spornih sredstev, zato je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj takšne sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263-5, 280, 280/1.
dovoljenost revizije - subjektivni rok za obnovo postopka – ničnost odločb – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – jasne zakonske določbe – splošno vprašanje - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravno vprašanje, ki ni konkretizirano in zato zahteva le splošen odgovor, ki jasno izhaja že iz zakonskega besedila, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazati s sklicevanjem na odločbo Vrhovnega sodišča, ki temelji na zakonski določbi, katere besedilo ne velja več in se v konkretni zadevi, glede na datum vložitve predloga za obnovo postopka, tudi ne more uporabiti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR
VS4002113
ZTFI člen 488, 507, 521. ZUS člen 36. ZUP člen 43, 44.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe - pravica do udeležbe v postopku – pravni interes - stranski udeleženec v postopku pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) - položaj stranskega udeleženca
Določba 521. člena ZTFI krog strank postopka striktno omejuje le na subjekt nadzora in na člane uprave borznoposredniške družbe oziroma smiselno, izvršne direktorje v enotirnem sistemu upravljanja. Vendar pa izostanek tovrstnih specialnih določb, tudi glede uporabe 44. člena ZUP, še ne pomeni, da je pravica do stranske udeležbe v postopku predmetnega nadzora po določbi 521. v zvezi s 488. členom ZTFI zakonsko povsem izključena. Tovrstna razlaga zakonodajalčevega namena bi bila preozka. Glede na izrecno subsidiarno uporabo določb ZUP v postopkih odločanja Agencije v posamičnih zadevah (drugi odstavek 496. člena ZTFI), v tem kontekstu ni mogoče izključiti (tudi) pristojnosti Agencije za odločanje o eventualnem priznanju stranske udeležbe zainteresirani osebi, ki bi v okoliščinah konkretnega primera uspela izkazati svoj pravni interes, to je, da utemeljeno vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1013783
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZUP člen 99. ZGO-1 člen 152.
z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti - zavrženje vloge za podaljšanje roka v upravnem postopku - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico - materialni in ne procesni rok
Sklep o zavrženju vloge za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe, je sicer eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Vendar tak sklep, glede na to, da se nanaša na tožnikov predlog za podaljšanje roka, ki ni procesni rok, ampak materialni rok, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in ne na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
pravni interes - dopustnost upravnega spora – poseg v pravico ali osebno korist – že odpravljena odločba v času odločanja sodišča
Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUP člen 274, 275, 276, 277. ZDoh-2 člen 120. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
davki – dovoljena revizija – neenotna sodna praksa – odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo – zahteva stranke – kasneje zavzeta drugačna razlaga določbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito (enako tudi sodba Vrhovnega sodišča U I 552/59 z dne 24. 10. 1959).
V primeru, če je drugostopenjski organ že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta v določeni zadevi v zvezi s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) in v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega pritožnik meni, da je napačno, pritožnik pa zoper ta dokončen upravni akt ni sprožil upravnega spora, tak „pritožnik“ (niti drug predlagatelj) ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice (v smislu 274. člena ZUP oziroma 88. člena ZDavP-2) niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski (nadzorstveni) organ.
obnova postopka po uradni dolžnosti – ustavitev postopka – predlog za nadaljevanje postopka – upravičen predlagatelj
Če je obnova upravnega postopka začeta po uradni dolžnosti, stranka oziroma oseba, ki je položaj stranke oziroma stranskega udeleženca uveljavljala na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, pa ji je bil ta zavrnjen, in ki torej ni predlagateljica tega postopka, ne more doseči njegovega nadaljevanja, kadar je tak postopek ustavljen.
INVESTICIJSKI SKLADI IN DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE – UPRAVNI POSTOPEK
VS4002083
ZISDU-1 člen 193, 196/1, 196/2, 196/3. ZTFI člen 507, 525, 526, 528, 532.
nadzor nad družbami za upravljanje – postopek nadzora - upravni postopek - stroški postopka – odredba o odpravi kršitev – sodno varstvo
Zoper odločitev o povrnitvi stroških je sicer po tretjem odstavku 196. člena ZISDU-1 dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega sodnega varstva, vendar je po presoji Vrhovnega sodišča to samostojno sodno varstvo dopustno le iz razlogov, da stroški nadzora niso bili določeni v skladu s prvim odstavkom 196. člena ZISDU-1.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o dovolitvi obnove postopka ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Revident zatrjevanih zelo hudih posledic ni izkazal niti ni konkretno navedel, zakaj so posledice, ki se jih navaja, zanj zelo hude, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
V skladu z 28. členom ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30-dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za vložitev tožbe je procesni in prekluzivni rok. S pretekom prekluzivnega roka, ki velja za vložitev tožbe, tožnik izgubi pravico tudi do nadaljnjih tožbenih navedb oziroma dopolnjevanja in spreminjanja tožbenega zahtevka.
varstvo konkurence – presoja skladnosti koncentracije s pravili konkurence pred Uradom za varstvo konkurence - priznanje položaja stranke – obnova postopka – pravni interes za udeležbo v postopku
O tožbi, ki so jo tožnice vložile zoper sklep o zavrnitvi zahteve za udeležbo v postopku, je Vrhovno sodišče odločalo v postopku sodnega varstva. Tožbi je ugodilo, sklep o zavrnitvi zahteve za udeležbo je odpravilo in odločilo, da se tožnicam prizna položaj stranskih udeležencev v postopku presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, ki ga vodi Urad. V tem postopku sodnega varstva, v katerem tožnice izpodbijajo sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, gre za dejansko enako zahtevo, saj zasleduje isti cilj. Ker je bilo torej tožnicam s sodbo že ugodeno, je potrebno tožbo v tem postopku zavreči.