INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1013783
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZUP člen 99. ZGO-1 člen 152.
z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti - zavrženje vloge za podaljšanje roka v upravnem postopku - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico - materialni in ne procesni rok
Sklep o zavrženju vloge za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe, je sicer eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Vendar tak sklep, glede na to, da se nanaša na tožnikov predlog za podaljšanje roka, ki ni procesni rok, ampak materialni rok, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in ne na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
pravni interes - dopustnost upravnega spora – poseg v pravico ali osebno korist – že odpravljena odločba v času odločanja sodišča
Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
obnova postopka po uradni dolžnosti – ustavitev postopka – predlog za nadaljevanje postopka – upravičen predlagatelj
Če je obnova upravnega postopka začeta po uradni dolžnosti, stranka oziroma oseba, ki je položaj stranke oziroma stranskega udeleženca uveljavljala na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, pa ji je bil ta zavrnjen, in ki torej ni predlagateljica tega postopka, ne more doseči njegovega nadaljevanja, kadar je tak postopek ustavljen.
ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUP člen 274, 275, 276, 277. ZDoh-2 člen 120. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
davki – dovoljena revizija – neenotna sodna praksa – odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo – zahteva stranke – kasneje zavzeta drugačna razlaga določbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito (enako tudi sodba Vrhovnega sodišča U I 552/59 z dne 24. 10. 1959).
V primeru, če je drugostopenjski organ že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta v določeni zadevi v zvezi s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) in v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega pritožnik meni, da je napačno, pritožnik pa zoper ta dokončen upravni akt ni sprožil upravnega spora, tak „pritožnik“ (niti drug predlagatelj) ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice (v smislu 274. člena ZUP oziroma 88. člena ZDavP-2) niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski (nadzorstveni) organ.
INVESTICIJSKI SKLADI IN DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE – UPRAVNI POSTOPEK
VS4002083
ZISDU-1 člen 193, 196/1, 196/2, 196/3. ZTFI člen 507, 525, 526, 528, 532.
nadzor nad družbami za upravljanje – postopek nadzora - upravni postopek - stroški postopka – odredba o odpravi kršitev – sodno varstvo
Zoper odločitev o povrnitvi stroških je sicer po tretjem odstavku 196. člena ZISDU-1 dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega sodnega varstva, vendar je po presoji Vrhovnega sodišča to samostojno sodno varstvo dopustno le iz razlogov, da stroški nadzora niso bili določeni v skladu s prvim odstavkom 196. člena ZISDU-1.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o dovolitvi obnove postopka ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Revident zatrjevanih zelo hudih posledic ni izkazal niti ni konkretno navedel, zakaj so posledice, ki se jih navaja, zanj zelo hude, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
V skladu z 28. členom ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30-dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za vložitev tožbe je procesni in prekluzivni rok. S pretekom prekluzivnega roka, ki velja za vložitev tožbe, tožnik izgubi pravico tudi do nadaljnjih tožbenih navedb oziroma dopolnjevanja in spreminjanja tožbenega zahtevka.
varstvo konkurence – presoja skladnosti koncentracije s pravili konkurence pred Uradom za varstvo konkurence - priznanje položaja stranke – obnova postopka – pravni interes za udeležbo v postopku
O tožbi, ki so jo tožnice vložile zoper sklep o zavrnitvi zahteve za udeležbo v postopku, je Vrhovno sodišče odločalo v postopku sodnega varstva. Tožbi je ugodilo, sklep o zavrnitvi zahteve za udeležbo je odpravilo in odločilo, da se tožnicam prizna položaj stranskih udeležencev v postopku presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, ki ga vodi Urad. V tem postopku sodnega varstva, v katerem tožnice izpodbijajo sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, gre za dejansko enako zahtevo, saj zasleduje isti cilj. Ker je bilo torej tožnicam s sodbo že ugodeno, je potrebno tožbo v tem postopku zavreči.
omejevanje konkurence - postopek ugotavljanja kršitev po ZPOmK-1 - priznanje položaja stranke – pravni interes za udeležbo v postopku – stranski udeleženec
Tožeča stranka je podala zahtevo za udeležbo v (tujem) postopku, torej zahtevo za priznanje položaja stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je lahko samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist v upravni zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku.
Tožeča stranka najprej navaja, da je prijavila domnevno zlorabo prevladujočega položaja podjetja, vendar po uveljavitvi ZPOmK-1 prijavitelj nima (več) položaja stranke v postopku pred uradom.
Pri zatrjevanem uveljavljanju škode gre za interes, ki ga ima tožeča stranka zaradi drugega (eventualnega, bodočega) postopka, v katerem bo uveljavljala odškodnino, ki pa jo lahko uveljavlja tudi brez odločbe urada (ta ni pogoj za uveljavljanje škode v pravdnem postopku, sodišče tako vprašanje rešuje kot predhodno vprašanje v skladu s 13. členom ZPP).
stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku - postopke presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence - priznanje položaja stranke v postopku
Tožnice so uspele izkazati pravni interes za udeležbo v postopku z navedbami, da je njihova korist neposredna, saj so v trenutku izdaje izpodbijane odločbe bile in so še vedno imetnice delnic X, glede katerih je bilo tudi tožnicam prepovedano razpolaganje, saj pravica do razpolaganja z vrednostnimi papirji, v katero izpodbijana odločba neposredno posega, temelji na zakonu (Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih in Stvarnopravni zakonik) in osebna, saj so tožnice kot imetnice delnic X imetnice pravice razpolaganja oziroma naslovnice pravnega pravila iz 16. a člena ZNVP.
obnova sodnega postopka – predlog za izrek ničnosti upravne odločbe – aktivna legitimacija – interpretativna odločba ustavnega sodišča – sprememba materialnega prava ni obnovitveni razlog
Ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka po vsebini, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za obnovo obravnavanega sodnega postopka na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
sprememba zarisa posestne meje – ničnost – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V sklepu, s katerim je bila zahteva za izrek ničnosti spremembe posestne meje zavržena, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Vprašanje, ali je mogoče za nične izreči le odločbe in sklepe, s katerimi je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, glede na jasno določbo 279. člena ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pavšalna in z ničemer izkazana navedba o premoženjski škodi, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne izkazuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 248, 248/3, 260, 260-1, 267, 267/2.
sprememba gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če gre za odločitev o dovoljenosti obnove, pravna vprašanja, ki se ne nanašajo na izpolnjevanje pogojev za dovoljenost obnove, niso pomembna po vsebini te zadeve. Revizija tudi ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Revidentka tudi ni izkazala, da bi ji zaradi izpodbijane odločitve nastale zelo hude posledice, saj ni navedla, kako naj bi ji bila zaradi izpodbijane odločbe onemogočena normalna uporaba njene nepremičnine.
obnova inšpekcijskega postopka – dovoljenost revizije - pomembnost pravnega vprašanja po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je vsebina spora zavrženje predloga za obnovo postopka, ki ga je revident vložil zaradi obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, pravna vprašanja, ki jih izpostavlja in ki se nanašajo na obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, niso pomembna pravna vprašanja po vsebini zadeve, zato revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
pritožba zoper odločitev o stroških – zavrnitev pritožbe - stroški upravnega postopka – predmet odločanja
Stroški upravnega postopka, katerih povrnitev je tožnik zahteval s tožbo v obravnavani zadevi, nanašajo pa se na drug postopek, ne morejo biti predmet odločanja v obravnavanem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 87, 87/1. ZPSto-2 člen 42, 42/2.
pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - dovoljenost revizije - osebna vročitev upravne odločbe – naslovnikovo naročilo – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Iz določbe prvega odstavka 87. člena ZUP in drugega odstavka 42. člena ZPSto jasno izhaja, da se vročitev upravne odločbe opravi po določbah 87. člena ZUP, ki določajo način in postopek osebne vročitve in ne po določbah ZPSto in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti posledice akta, ki se izpodbija.
tožba zaradi molka organa – nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – dokazno breme
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega in drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe zaradi molka organa prve stopnje (oziroma zahteve drugostopenjskemu organu, naj zaradi molka organa prve stopnje ta odloči) in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokazilom o njuni vložitvi (ki ga ne more nadomestiti zaslišanje priče) ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel.
Tožnik mora biti v pozivu na dopolnitev vloge izrecno opozorjen na posledice, če pomanjkljivosti tožbe ne bo odpravil.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 31, 31/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
tožba zaradi molka organa – neizkazanost – pogoj za tožbo zaradi molka organa – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o njuni vložitvi (ki ju ne more nadomestiti zaslišanje priče) ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel.
Po presoji Vrhovnega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo svojo odločitev opreti na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je v primeru, kot je obravnavani, tožba vložena prezgodaj, kar pa na odločitev ni vplivalo.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3, 31, 31/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
tožba zaradi molka organa – neizkazanost pogojev za tožbo zaradi molka organa – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o njuni vložitvi ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel.
Sodišče prve stopnje bi moralo svojo odločitev opreti na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila v primeru, kot je obravnavani, tožba vložena prezgodaj.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1013765
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2, 235/4, 235/5, 260-9, 261/3, 263/4.
dovoljenost revizije - predlog za obnovo postopka - zahteva za vročitev odločbe - zahteva za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre za upravni spor v zvezi z zahtevo za vročitev odločbe, razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlogom za obnovo postopka, to pa ni zadeva, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bilo treba predlog za obnovo postopka zavreči že zato, ker je bil prepozen, pravno vprašanje položaja stranke, kot ga z revizijo uveljavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, ko gre za odločitev o predlogu za obnovo postopka.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbo, da je zaradi izpodbijane odločitve izgubil možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v last in posest.