omejevanje konkurence - postopek ugotavljanja kršitev po ZPOmK-1 - priznanje položaja stranke – pravni interes za udeležbo v postopku – stranski udeleženec
Tožeča stranka je podala zahtevo za udeležbo v (tujem) postopku, torej zahtevo za priznanje položaja stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je lahko samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist v upravni zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku.
Tožeča stranka najprej navaja, da je prijavila domnevno zlorabo prevladujočega položaja podjetja, vendar po uveljavitvi ZPOmK-1 prijavitelj nima (več) položaja stranke v postopku pred uradom.
Pri zatrjevanem uveljavljanju škode gre za interes, ki ga ima tožeča stranka zaradi drugega (eventualnega, bodočega) postopka, v katerem bo uveljavljala odškodnino, ki pa jo lahko uveljavlja tudi brez odločbe urada (ta ni pogoj za uveljavljanje škode v pravdnem postopku, sodišče tako vprašanje rešuje kot predhodno vprašanje v skladu s 13. členom ZPP).
stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku - postopke presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence - priznanje položaja stranke v postopku
Tožnice so uspele izkazati pravni interes za udeležbo v postopku z navedbami, da je njihova korist neposredna, saj so v trenutku izdaje izpodbijane odločbe bile in so še vedno imetnice delnic X, glede katerih je bilo tudi tožnicam prepovedano razpolaganje, saj pravica do razpolaganja z vrednostnimi papirji, v katero izpodbijana odločba neposredno posega, temelji na zakonu (Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih in Stvarnopravni zakonik) in osebna, saj so tožnice kot imetnice delnic X imetnice pravice razpolaganja oziroma naslovnice pravnega pravila iz 16. a člena ZNVP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 248, 248/3, 260, 260-1, 267, 267/2.
sprememba gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če gre za odločitev o dovoljenosti obnove, pravna vprašanja, ki se ne nanašajo na izpolnjevanje pogojev za dovoljenost obnove, niso pomembna po vsebini te zadeve. Revizija tudi ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Revidentka tudi ni izkazala, da bi ji zaradi izpodbijane odločitve nastale zelo hude posledice, saj ni navedla, kako naj bi ji bila zaradi izpodbijane odločbe onemogočena normalna uporaba njene nepremičnine.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
sprememba zarisa posestne meje – ničnost – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V sklepu, s katerim je bila zahteva za izrek ničnosti spremembe posestne meje zavržena, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Vprašanje, ali je mogoče za nične izreči le odločbe in sklepe, s katerimi je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, glede na jasno določbo 279. člena ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pavšalna in z ničemer izkazana navedba o premoženjski škodi, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne izkazuje.
obnova sodnega postopka – predlog za izrek ničnosti upravne odločbe – aktivna legitimacija – interpretativna odločba ustavnega sodišča – sprememba materialnega prava ni obnovitveni razlog
Ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka po vsebini, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za obnovo obravnavanega sodnega postopka na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 zavrglo.
obnova inšpekcijskega postopka – dovoljenost revizije - pomembnost pravnega vprašanja po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je vsebina spora zavrženje predloga za obnovo postopka, ki ga je revident vložil zaradi obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, pravna vprašanja, ki jih izpostavlja in ki se nanašajo na obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, niso pomembna pravna vprašanja po vsebini zadeve, zato revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
pritožba zoper odločitev o stroških – zavrnitev pritožbe - stroški upravnega postopka – predmet odločanja
Stroški upravnega postopka, katerih povrnitev je tožnik zahteval s tožbo v obravnavani zadevi, nanašajo pa se na drug postopek, ne morejo biti predmet odločanja v obravnavanem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 87, 87/1. ZPSto-2 člen 42, 42/2.
pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - dovoljenost revizije - osebna vročitev upravne odločbe – naslovnikovo naročilo – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Iz določbe prvega odstavka 87. člena ZUP in drugega odstavka 42. člena ZPSto jasno izhaja, da se vročitev upravne odločbe opravi po določbah 87. člena ZUP, ki določajo način in postopek osebne vročitve in ne po določbah ZPSto in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti posledice akta, ki se izpodbija.
tožba zaradi molka organa – nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – dokazno breme
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega in drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe zaradi molka organa prve stopnje (oziroma zahteve drugostopenjskemu organu, naj zaradi molka organa prve stopnje ta odloči) in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokazilom o njuni vložitvi (ki ga ne more nadomestiti zaslišanje priče) ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel.
Tožnik mora biti v pozivu na dopolnitev vloge izrecno opozorjen na posledice, če pomanjkljivosti tožbe ne bo odpravil.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 31, 31/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
tožba zaradi molka organa – neizkazanost – pogoj za tožbo zaradi molka organa – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o njuni vložitvi (ki ju ne more nadomestiti zaslišanje priče) ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel.
Po presoji Vrhovnega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo svojo odločitev opreti na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je v primeru, kot je obravnavani, tožba vložena prezgodaj, kar pa na odločitev ni vplivalo.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1013765
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2, 235/4, 235/5, 260-9, 261/3, 263/4.
dovoljenost revizije - predlog za obnovo postopka - zahteva za vročitev odločbe - zahteva za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre za upravni spor v zvezi z zahtevo za vročitev odločbe, razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlogom za obnovo postopka, to pa ni zadeva, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bilo treba predlog za obnovo postopka zavreči že zato, ker je bil prepozen, pravno vprašanje položaja stranke, kot ga z revizijo uveljavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, ko gre za odločitev o predlogu za obnovo postopka.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbo, da je zaradi izpodbijane odločitve izgubil možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v last in posest.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3, 31, 31/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
tožba zaradi molka organa – neizkazanost pogojev za tožbo zaradi molka organa – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o njuni vložitvi ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel.
Sodišče prve stopnje bi moralo svojo odločitev opreti na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila v primeru, kot je obravnavani, tožba vložena prezgodaj.
tožba zaradi molka organa – zavrženje tožbe – že izdana pravnomočna sodna odločba
Ker je bila med istima strankama in glede istega predmeta spora že izdana pravnomočna sodna odločba, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo na podlagi določbe 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZP-1 člen 67, 67/2, 155, 155/1-3. ZUP člen 87, 96a. ZPPreb. URS člen 22, 29.
vročanje - fikcija vročitve - bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do zaslišanja - smiselna uporaba ZUP - vročanje na naslovu za vročanje
Če vabilo na zaslišanje storilcu ni pravilno vročeno, ni seznanjen, da zoper njega teče postopek o prekršku ter mu ni dana možnost, da bi bil pred izdajo sodbe o prekršku zaslišan, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravice do zaslišanja iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Glede na to, da je tožena stranka tožničino vlogo sicer primarno obravnavala kot zahtevo za novo odmero pokojnine, podredno pa tudi kot predlog za obnovo postopka (tožena stranka sicer podobne vloge, kot je tožničina, v praksi obravnava tudi kot predlog za obnovo postopka – primer VIII Ips 93/2009), nižji sodišči pa se do stališča glede pogojev za obnovo postopka nista opredelili, je vrhovno sodišče reviziji sicer ugodilo, izpodbijano sodbo pa razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.
rok za vložitev tožbe – pravilna vročitev - bistvena kršitev postopka
Upoštevaje dopis Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki je naslovljen na tožnika in ki po svoji vsebini pomeni dejanje vročitve odločbe /257. člen ZUP) ter ostale listine, zlasti pa zapisnik o poškodovani pošiljki, po presoji pritožbenega sodišča nima podlage ugotovitev, da je bila tožniku sporna odločba (pravilno) vročena že 14. 8. 2010. Zato odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na tej podlagi pomeni bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (drugi odstavek 75. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001922
ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2-14, 339/2-15. ZOR člen 189, 189/2. ZUN člen 82.
sodna pristojnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izgubljeni dobiček - dokazovanje - upravna pristojnost - načelo kontradiktornosti - odškodnina - povrnitev premoženjske škode - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - identičnost historičnega dogodka in strank postopka
Načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku je prekršeno, če sodišče svojo odločbo opre na izvedensko mnenje, izdelano v drugem postopku, v katerem vlagatelj revizije ni bil stranka in ni imel možnosti sodelovati; to pa je popolnoma drugačna situacija od te, ki je obravnavana v tem postopku, ko je sodišče prve stopnje navedlo, da je upoštevalo tudi nekatere dokaze, pridobljene v drugi zadevi, v kateri je šlo za presojo odgovornosti tožene stranke za isti (samo časovno različen) življenjski dogodek, stranki obeh postopkov pa sta bili isti.
Zakonitosti odločbe Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, s katero sta bili razveljavljeni lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ki ju je tožeči stranki izdala občina, sodišče ne more in ne sme preverjati v pravdnem postopku, ker za kaj takega ni pristojno.
ZZavar člen 270, 272, 272/2, 295, 295/1. ZUP člen 74, 154.
upravni postopek - priče - ustna obravnava - nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - stranke v postopku dokazovanje - izjava na zapisnik - verodostojnost izjav na zapisnik
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisnike ustnih izjav oziroma izjave, dane na zapisnik, v procesnem smislu vrednoti kot izjave, dane na ustni obravnavi. Če bi jim hotela dati tako težo, bi morala te osebe dejansko vabiti na ustno obravnavo, ki bi bila res javna in na kateri bi bila navzoča tudi tožeča stranka.
Iz ugovorov tožeče stranke, ki jih je podala že v izjavi o razlogih za začetek postopka, izhaja, da nasprotuje verodostojnosti teh izjav, zato je predlagala tudi njihovo ponovno zaslišanje. To pa je že razlog za opravo ustne obravnave, saj je ta potrebna za razjasnitev oziroma ugotovitev odločilnih dejstev.