ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/7.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera dohodnine - davek od dobička iz kapitala – enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – odsvojitev nepremičnine – del nepremičnine - stroški investicije – osnova za davek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na postavljeno vprašanje, ali gredo zavezancu za davek od dobička iz kapitala pri znižanju davčne osnove tudi stroški, ki niso neposredno povezani s to nepremičnino oziroma gre za stroške v višjem deležu kot pa je delež posameznega dela glede na celoto, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Navedena sodna praksa je bila sicer sprejeta še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualna zato, ker so določbe ZDoh-2, ki so podlaga za odločitev v obravnavanem primeru, po vsebini bistveno podobne prejšnjim. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013464
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 286, 286/1, 292, 292/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – obnova postopka – dovoljenost revizije – izvršilni postopek - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker je v obravnavani zadevi nesporno, da je predmetni objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in je s tem investitor soglašal z morebitnimi posledicami, in še posebej ob dejstvu, da gre za objekt, namenjen le občasnemu bivanju, po presoji Vrhovnega sodišča izrečen ukrep za revidentko, ki ni imela v inšpekcijskem postopku položaja stranke, saj se niti inšpekcijska odločba niti sklep o dovolitvi izvršbe ne glasita nanjo, ne pomeni hudih škodljivih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Dokazno breme za trditve o dejanskem stanju, ki ga davčni zavezanec zatrjuje v davčnem postopku, je na zavezancu samem.
Odhodki pravne osebe morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in morajo biti pogoj za opravljanje poslovne dejavnosti pravne osebe.
V primeru, ko se službeno vozilo za službene poti ne uporablja, pomeni, da stroški v zvezi z njimi niso davčno upoštevni v smislu 12. člena ZDDPO. Davčni organ je na podlagi 68. člena ZDavP–2 opravil oceno stroškov.
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da se sodišče ni opredelilo do tožbenih revidentkinih navedb o višini naloženih obresti ob upoštevanju delnih plačil glavnice.
dovoljena revizija - okoljevarstveno soglasje – obnova postopka po uradni dolžnosti - pomembno pravno vprašanje – subjektivni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti – postopek o glavni stvari – postopek za priznanje položaja stranskega udeleženca – vetrna elektrarna
V primeru, ko gre za zagotovitev udeležbe v postopku društvu, ki v zadevi nastopa v javnem interesu, je – ob upoštevanju 44. člena ZUP – možna uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti (tudi) po 9. točki 260. člena ZUP.
UPRAVNI SPOR – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013391
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 85, 85/1.
dovoljenost revizije – odobritev pravnega posla – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZUP pred izdajo upravnega akta - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi odobritve pravnega posla, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na razlago posameznih določb ZUP pred izdajo upravnega akta, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1.
ZPNačrt člen 79, 80. ZUP člen 138, 146, 237, 237/2-3. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 85, 85-1, 93, 93/1.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - priglasitev lastnih vlaganj - vloga na pomanjkljivem obrazcu - stranka ni imela možnosti priglasiti vlaganja - prezrta bistvena kršitev določb ZUP
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj je prezrlo, da so bile v postopku pred upravnim organom bistveno kršene določbe ZUP. Revidentu v upravnem postopku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in s tem možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter tako zavaruje svoje pravice in pravne koristi (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker te kršitve niso bile odpravljene niti v pritožbenem upravnem postopku, kljub tožnikovem zatrjevanju okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev in kljub temu, da obrazec vloge za odmero komunalnega prispevka, ki ga je izdala Občina ... in ga je revident izpolnil, ne vsebuje rubrike za vpis uveljavljanih vlaganj, se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih ZUP in sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za svojo odločitev v 63. členu ZUS-1.
ZFK člen 1, 1/2, 24, 26, 26/2, 42, 59, 59/4. ZZavar člen 266. ZUS-1 člen 27, 63, 63/1, 63/2, 63/2-2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
načelo kontradiktornosti - zavarovalni nadzor - finančni konglomerat - izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev - odločba o določitvi metode izračuna - uskladitev z ZFK
18-mesečno prehodno obdobje za uskladitev z zahtevami ZFK bi prišlo v poštev samo v primeru, če bi bil finančni konglomerat ugotovljen v zakonsko določenih rokih na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005.
Glede finančnih konglomeratov, ki niso bili ugotovljeni na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005, dolžnost predložitve prvega izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev nastopi potem, ko je z odločbo določena metoda izračuna, in to - ob spoštovanju načela zaupanja v pravo - po stanju na prvi možen presečni dan, ki sledi izdaji odločbe.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost nosilca javnih pooblastil, ki odloča v konkretni zadevi, da se z navedbami stranke seznani, ter da se, kolikor so dopustne in za odločitev v zadevi bistvene, do njih v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
ZVKD-1 člen 5. ZUP člen 42, 43, 260, 260-9, 267. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vpis v register nepremične kulturne dediščine – sodelovanje lastnika v postopku vpisa - obnova postopka – poseg v lastninsko pravico – pravni interes lastnika - zmotna uporaba materialnega prava
Vpis nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine pomeni poseg v revidentovo pravno korist, to je v lastninsko pravico, katere varstvo je zajamčeno z Ustavo RS (glej 67. in 69. člen Ustave RS). Tak vpis namreč pomeni določitev pravnega statusa nepremičnine kot kulturne dediščine, kar pa je prvi pogoj za to, da se v nadaljevanju zaradi varstva te dobrine določijo lastninske omejitve, in sicer v postopkih sprejemanja prostorskega akta in se konkretizirajo z upravno odločbo (kulturnovarstveni pogoji, soglasje ali odločba v inšpekcijskem postopku). Zato po presoji Vrhovnega sodišča lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku izdaje odločbe o vpisu nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine.
prepozno vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba vložiti v roku 8 dni od dneva, ko je prenehal vzrok za zamudo, zaradi katere je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – pravočasnost zahteve za vstop v postopek
Predmet obravnavane zadeve je priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Vprašanje, ali je solastnik nepremičnine, na katero se nanaša sporno gradbeno dovoljenje, stranski udeleženec v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja, ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, ker gre za vprašanje pravočasnosti revidentove zahteve za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Takega vprašanja pa revident ni zastavil.
Za uspešno obrambo ne zadostuje zgolj možnost izjave o procesnem gradivu, pač pa mora prizadeta stranka vedeti, v kakšni smeri naj bi bilo procesno gradivo uporabljeno, da lahko postavi tudi lastne trditve in ponudi zanje dokaze. Temu služi zgoraj navedena določba 24. člena ZPOmK-1, ki terja opis dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-4.
obnova postopka – dovoljena revizija – vpis v register zastopnikov – zelo hude posledice – predhodno vprašanje
Po določbi 4. točke 260. člena ZUP, na katero opira revident predlog za obnovo postopka, se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil. Potrdilo samo po sebi ne pomeni rešitev vprašanja. Tudi če bi se mu zaradi posebnih okoliščin, ki jih opisuje revident, pripisalo tak pomen, pa kasnejša izdaja (ponovitev) enakega potrdila ne more pomeniti, da je bilo z drugim potrdilom „kasneje“ isto vprašanje drugače rešeno.
zavrženje tožbe – pritožba zoper prvostopenjsko odločbo ni bila vložena
Če tožnik ne izkaže, da je zoper prvostopenjsko upravno odločbo, ki jo izpodbija v upravnem sporu, vložil pritožbo, sodišče tožbo zavrže na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013218
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1, 293, 293/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – delna prostovoljna izpolnitev obveznosti
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj to odločitev vsebuje izvršilni naslov. Zato tak sklep ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Delna izpolnitev obveznosti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe vpliva na obseg izvršbe, kar bo tožnik uveljavljal v postopku pred upravnim organom prve stopnje, ki je izključno stvarno pristojen za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe.
zavarovalni nadzor – dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zavrženje tožbe – zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe na podlagi formalno pravnomočne (zavrnilne) odločbe
Zadeve, v katerih odloča Agencija, so specifične in se po svoji pravni naravi razlikujejo od drugih (praviloma) upravnih zadev. Gre za zadeve v postopku nadzora, ki ga opravlja Agencija. Vendar pa Agencija pri odločanju v posamičnih zadevah v skladu z drugim odstavkom 266. člena ZZavar uporablja določbe ZUP. Tako je pravilno uporabila 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgla drugo tožbo tožnice, saj je bila izdana zavrnilna odločba o njeni prvi tožbi, pa se dejansko niti pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 142, 142/1, 142/2, 260, 260-9.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – obnova upravnega postopka - spor izražen v denarni vrednosti – odstop od sodne prakse – stranski udeleženec – zahteva za vstop v postopek – različne dejanske in pravne okoliščine – zavrženje revizije
Obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja in njegove spremembe po 9. točki 260. člena ZUP ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato revizija iz tega razloga ni dovoljena.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3, 28/4, 36, 36/1-2. ZUP (1986) člen 25, 66, 66/4, 218, 218/2, 222, 222/1, 222/3. ZDen člen 57.
denacionalizacija – molk organa – pravočasnost tožbe – prezgodnja tožba – odstop zadeve pristojnemu upravnemu organu – zahteva za izdajo odločbe vložena pri nepristojnem organu
Če tožnik ne izkaže, da je izpolnil predpostavke iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1 glede organa, kateremu je zadeva odstopljena v pristojno reševanje, se tožba zaradi molka organa na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže kot prezgodnja.
UPRAVNI SPOR – DAVKI – UPRAVNI POSTOPEK – LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1013251
URS člen 125. ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZSZ člen 62. ZS člen 33. ZUP člen 42, 43, 213, 213/1. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36. ZDavP-2 člen 403, 404. ZLS člen 93.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – občina kot stranka v postopku
Z izpodbijano odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni bilo poseženo v revidentkino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku odmere in vračila nadomestila, v tem postopku pa tudi ne varuje svojega pravnega interesa, kot je bilo že pojasnjeno, temveč le dejanski interes, to je pridobiti čim več sredstev v občinski proračun. Čeprav sta drugostopni organ in sodišče prve stopnje v tem postopku revidentki priznala pravni interes za sodelovanje v postopku odmere in vračila nadomestila, to dejstvo ne spreminja stališča Vrhovnega sodišča, ki ga je to zavzelo v dosedanji upravnosodni praksi, in tudi ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.
UPRAVNI SPOR – DAVKI – UPRAVNI POSTOPEK – LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1013245
ZUS-1 člen 9, 28, 28/1, 36, 36/1-6. ZSZ člen 62. ZUP člen 213, 213/1, 42, 43. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36. ZDavP-2 člen 403, 404. ZLS člen 93.
pritožba – pravočasnost - pravni interes – občina – položaj stranke - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v pritožničino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa. V obravnavanem primeru ne gre za spor o zakonitosti pritožničinega Odloka in sodišče s svojo odločitvijo ni poseglo v njegovo veljavnost (ga razveljavilo), ampak za postopek presoje zakonitosti konkretnega upravnega akta, s katerim se je zavrglo priznanje lastnosti stranke v postopku vračila nadomestila (tretji osebi, v kateri pa določen člen Odloka (na podlagi razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-157/02-10 z dne 4. 12. 2003) ni bil uporabljen, torej gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava v postopku odmere nadomestila).