ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 64, 64/1. ZUP (1986) člen 5, 14, 64, 64/1, 68.
denacionalizacija – dovoljena revizija - dokazna listina – vloga v upravnem postopku - zahteva za denacionalizacijo – predlagalni postopek – vezanost na zahtevo stranke – varstvo pravic strank - pouk neuki stranki – pravočasnost zahteve za denacionalizacijo
Potrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).
ZUS-1 člen 32, 32/2, 40, 40/1. ZUTD člen 163, 185.
začasna odredba – pogoj za odložitveno začasno odredbo – odločba o vpisu v register – oblikovalna odločba
Ker izpodbijana odločba ne predstavlja akta iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, saj se ne izvršuje prisilno po določbah ZUP, zahtevane začasne odredbe ni mogoče izdati že iz tega razloga.
Uredba o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji, člen 20, 20//6.
kmetijstvo - dodelitev nepovratnih sredstev - dovoljena revizija - vrednostni pogoj - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa – nepopolna vloga – skladnost podatkov v vlogi z registrom kmetijskih gospodarstev
Tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje sta pravilno zavrnila revidentov ugovor, ki se nanaša na zatrjevano nepopolno in nejasno vlogo. Revidentova vloga namreč ni bila niti nepopolna niti nejasna, temveč podatki, ki jih je revident navedel v vlogi, niso bili skladni s podatki RKG. V takšnem primeru pa ne pridejo v poštev določbe, ki se nanašajo na postopanje z nepopolno ali nerazumljivo vlogo. Navedenega neskladja tudi ne bi moglo odpraviti za nazaj, saj je bilo treba po izrecni zahtevi javnega razpisa vse pogoje izpolnjevati že ob oddaji vloge.
ODŠKODNINSKO PRAVO – UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK
VS0014911
ZGO-1 člen 74, 74/3. ZUP člen 11.
pravica do sodnega varstva – zloraba pravice do pravnega sredstva – pravica do zasebne lastnine – konkurenca ustavnih pravic - pravna sredstva zoper dokončno odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja – povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Iz normativnega dejanskega stanu, vsebovanega v tretjem odstavku 74. člena ZGO-1 in 11. členu ZUP, izhaja, da si zlorabe pravice do sodnega varstva ni mogoče zamisliti brez doloznega ravnanja. Stranki lahko očitamo zlorabo le, kadar se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna.
ZVVJTO člen 2, 6. ZUP člen 1, 2, 279, 279/1-1. ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 37, 37/2, 64/1-4, 64/68, 94, 94/1.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – lokalna skupnost kot vmesni upravičenec – vračanje dejanskim končnim upravičencem – ni upravna zadeva – ničnost upravne odločbe - izrek ničnosti po uradni dolžnosti – kršitev materialnega prava
Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem, ki temelji na določbi 6. člena ZVVJTO, ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava oziroma za upravno zadevo, prav tako pa določbe ZVVJTO ne dajejo podlage, da bi občinski upravni organ odločal v upravnem postopku ali izdal upravno odločbo.
Odločba, ki je izdana v upravnem postopku, v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, se lahko izreče po uradni dolžnosti za nično ves čas postopka.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001919
ZUP člen 260. ZPPSL člen 129, 130, 130/1, 130/2. ZDen člen 6, 25, 68.
pravni interes - obnova upravnega postopka - umik zahtevka - izpodbijanje v stečaju - enotni rok za vložitev tožbe - oblikovalni (izpodbojni) zahtevek - dajatveni (povračilni) zahtevek - oblikovalna in preventivna tožba - razmerje med stečajnim in denacionalizacijskim postopkom
Obnova upravnega postopka zoper procesni sklep o ustavitvi postopka ni dovoljena.
Po ZPPSL ni bilo nujno, da je bil hkrati z oblikovalnim (izpodbojnim) zahtevkom na razveljavitev učinkov izpodbitega pravnega dejanja proti stečajni masi postavljen tudi dajatveni (povračilni) zahtevek na vrnitev v stečajno maso vse pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa povračilnega zahtevka, ki je nastal zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka, ni bilo dovoljeno uveljavljati po izteku roka. Povračilni zahtevek je namreč treba uveljavljati v roku za uveljavitev izpodbojnega zahtevka. Glede na to, da je stečajni postopek hiter, enotni rok šestih mesecev (za uveljavljanje zahtevkov) zadošča, da se stečajni upravitelj seznani s celotnim poslovanjem dolžnika in ukrene, kar je potrebno, za zaščito vseh upnikov, medtem ko bi daljši ali neenotni rok za uveljavljanje zahtevkov vplival na dolžino in stroške stečajnega postopka.
Možna bi bila (samo) oblikovalna tožba, če nasprotnica izpodbijanja na podlagi izpodbijanega pravnega dejanja [konkretno pogodbe o prodaji lesa] še ne bi ničesar pridobila; preventivna pa, če bi izpodbojna tožba preprečevala, da bi nasprotnica izpodbijanja uveljavila svoj zahtevek proti stečajni masi (celo takrat, kadar bi glede njega obstajal izvršilni naslov).
Čeprav stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, katerega namen je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja, pa se oškodovanje upnikov [kot ena od objektivnih predpostavk izpodbijanja] ugotavlja samo po določbah ZPPSL, s tem, da ima denacionalizacijska upravičenka v stečajnem postopku za realizacijo vrnitve podržavljenega premoženja na razpolago instrumente iz 68. člena ZDen.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDoh člen 2, 66, 75. ZDoh-1 člen 17, 124, 124/3, 141, 141/1. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 3, 68, 68/5, 69, 89, 95, 95/1.
dovoljena revizija – dohodnina – vrednostni kriterij - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov – razlogi sodbe sodišča prve stopnje – obnova postopka – dohodek od premoženja - dohodek od obresti – ugotavljanje davčne osnove z oceno - obrestna mera – zamudne obresti
Dokončna odločba o odmeri dohodnine, ki ne vsebuje dohodkov, ki so predmet obravnavanega postopka, ne vpliva na postopek odmere akontacije dohodnine od davka od dohodkov od premoženja in akontacije dohodnine od davka od dohodkov od obresti, saj gre za dva ločena postopka.
Presoja Vrhovnega sodišča se omejuje zgolj na presojo pravilne uporabe materialnega prava, to je na obstoj pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno ter na izbiro v ZDavP-2 določene metode za določitev verjetne davčne osnove. Posredna dejstva, na podlagi katerih davčni organ sklepa na verjeten obstoj davčne osnove in sam izračun davčne osnove, sodijo v okvir ugotavljanja dejanskega stanja, ki na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Iz določb 113. člena ZDavP-1 in 68. člena ZDavP-2 izhaja, da cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih kot je določeno v 5. členu ZDavP-2.
Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba razlagati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča so obresti za ročnost za obveznosti, katerim je rok plačila potekel in ki so naložene po 1. 1. 2005, skladne z Ustavo RS.
obnova upravnega postopka – prepozen predlog za obnovo postopka
Izjemoma se lahko predlaga oziroma začne obnova tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni med drugim tudi v 4. točki 260. člena ZUP, ki pa določa kot obnovitveni razlog, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil.
ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 68, 83, 83/2-2, 93, 93/1, 95. ZKme-1 člen 43, 53, 53/1, 56. ZUP člen 279, 279/1-4. Uredba Komisije (ES) št. 187/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 67, 67/1.
plačilo za investicijske stroške – nitratna direktiva – odprava odločbe po nadzorstveni pravici – ničnost odločbe – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – odločanje brez zahteve tožnika – pridobitev pravice do uveljavljanja plačila – zahtevek za izplačilo sredstev – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje
Tožnik je na podlagi zahtevka z odločbo dejansko pridobil pravico do uveljavljanja plačila največ do višine dodeljenih sredstev. Ta odločba je ob izpolnjevanju v njenem izreku navedenih pogojev (zaključena investicija, sporočilo o zaključku in inšpektorsko poročilo o stanju investicije) podlaga za izplačilo sredstev.
Pri odločanju upravnih organov o plačilu investicijskih stroškov zato ne gre za ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku tožnika (to je o pravici do pridobitve sredstev), temveč za odločanje o drugi fazi zahtevka, katere podlago predstavlja (ugodilna) odločba o pravici do pridobitve sredstev. Zahtevek tožnika za izplačilo sredstev je torej obstajal, zato ničnostni razlog iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni bil podan.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 93, 93/1. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZDoh-1 člen 6, 6-1, 6-4. ZPP člen 213, 339, 339/2-14. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dovoljena revizija - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - dvojno obdavčenje - bilateralna pogodba - Avstrija - stalno prebivališče - navezne okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - izvedba dokazov
Iz določb Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje izhaja, da je za presojo primera z mednarodnim elementom relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba stalno bivališče.
Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo tako na razloge prvostopnega kakor tudi drugostopnega upravnega organa, ki pa se v zvezi z dejstvom, ali je imel revident v Republiki Avstriji stalno prebivališče in ali ga je Avstrija štela za rezidenta v davčne namene, razlikujejo, na kar je revident opozoril tudi v tožbenih navedbah, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Od tega dejstva pa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava.
ZZavr člen 280, 294, 294/2, 266, 266/2. ZUP člen 35, 37, 39.
zavarovalni nadzor – izločitev uradne oseb – odklonitveni razlogi – neuspešno potegovanje za zaposlitev – dvom v objektivno ravnanje
Po presoji Vrhovnega sodišča samo dejstvo, da se je uradna oseba v preteklosti (in to 3-4 leta pred tem postopkom nadzora) dvakrat neuspešno potegovala za zaposlitev pri hčerinski družbi tožeče stranke, še ne pomeni, da je podan odklonitveni razlog.
Tudi domnevne kršitve uradne osebe oziroma nestrinjanje tožeče stranke z vodenjem in ravnanjem v tem postopku same po sebi ne pomenijo dvoma v objektivnost njenega ravnanja. Kršitve še niso dokaz, da gre za pristranskost oziroma da obstaja dvom v nepristranskost, prav tako niso nujni pogoj za ugotavljanje pristranskosti.
Institut izključitve uradne osebe je namenjen temu, da se zaradi pravilnosti in zakonitosti postopka oziroma izdaje odločbe uradna oseba ob podanem dvomu v njeno nepristranskost čim prej izloči, ne pa da se čaka na ravnanje te osebe v konkretnem postopku in se šele na podlagi (ne)uspeha v postopku stranka odloča, ali bo vložila zahtevo za izločitev ali ne.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/7.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera dohodnine - davek od dobička iz kapitala – enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – odsvojitev nepremičnine – del nepremičnine - stroški investicije – osnova za davek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na postavljeno vprašanje, ali gredo zavezancu za davek od dobička iz kapitala pri znižanju davčne osnove tudi stroški, ki niso neposredno povezani s to nepremičnino oziroma gre za stroške v višjem deležu kot pa je delež posameznega dela glede na celoto, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Navedena sodna praksa je bila sicer sprejeta še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualna zato, ker so določbe ZDoh-2, ki so podlaga za odločitev v obravnavanem primeru, po vsebini bistveno podobne prejšnjim. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013464
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 286, 286/1, 292, 292/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – obnova postopka – dovoljenost revizije – izvršilni postopek - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker je v obravnavani zadevi nesporno, da je predmetni objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in je s tem investitor soglašal z morebitnimi posledicami, in še posebej ob dejstvu, da gre za objekt, namenjen le občasnemu bivanju, po presoji Vrhovnega sodišča izrečen ukrep za revidentko, ki ni imela v inšpekcijskem postopku položaja stranke, saj se niti inšpekcijska odločba niti sklep o dovolitvi izvršbe ne glasita nanjo, ne pomeni hudih škodljivih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Dokazno breme za trditve o dejanskem stanju, ki ga davčni zavezanec zatrjuje v davčnem postopku, je na zavezancu samem.
Odhodki pravne osebe morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in morajo biti pogoj za opravljanje poslovne dejavnosti pravne osebe.
V primeru, ko se službeno vozilo za službene poti ne uporablja, pomeni, da stroški v zvezi z njimi niso davčno upoštevni v smislu 12. člena ZDDPO. Davčni organ je na podlagi 68. člena ZDavP–2 opravil oceno stroškov.
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da se sodišče ni opredelilo do tožbenih revidentkinih navedb o višini naloženih obresti ob upoštevanju delnih plačil glavnice.
dovoljena revizija - okoljevarstveno soglasje – obnova postopka po uradni dolžnosti - pomembno pravno vprašanje – subjektivni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti – postopek o glavni stvari – postopek za priznanje položaja stranskega udeleženca – vetrna elektrarna
V primeru, ko gre za zagotovitev udeležbe v postopku društvu, ki v zadevi nastopa v javnem interesu, je – ob upoštevanju 44. člena ZUP – možna uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti (tudi) po 9. točki 260. člena ZUP.
UPRAVNI SPOR – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013391
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 85, 85/1.
dovoljenost revizije – odobritev pravnega posla – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZUP pred izdajo upravnega akta - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi odobritve pravnega posla, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na razlago posameznih določb ZUP pred izdajo upravnega akta, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1.
ZPNačrt člen 79, 80. ZUP člen 138, 146, 237, 237/2-3. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 85, 85-1, 93, 93/1.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - priglasitev lastnih vlaganj - vloga na pomanjkljivem obrazcu - stranka ni imela možnosti priglasiti vlaganja - prezrta bistvena kršitev določb ZUP
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj je prezrlo, da so bile v postopku pred upravnim organom bistveno kršene določbe ZUP. Revidentu v upravnem postopku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in s tem možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter tako zavaruje svoje pravice in pravne koristi (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker te kršitve niso bile odpravljene niti v pritožbenem upravnem postopku, kljub tožnikovem zatrjevanju okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev in kljub temu, da obrazec vloge za odmero komunalnega prispevka, ki ga je izdala Občina ... in ga je revident izpolnil, ne vsebuje rubrike za vpis uveljavljanih vlaganj, se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih ZUP in sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za svojo odločitev v 63. členu ZUS-1.
ZFK člen 1, 1/2, 24, 26, 26/2, 42, 59, 59/4. ZZavar člen 266. ZUS-1 člen 27, 63, 63/1, 63/2, 63/2-2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
načelo kontradiktornosti - zavarovalni nadzor - finančni konglomerat - izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev - odločba o določitvi metode izračuna - uskladitev z ZFK
18-mesečno prehodno obdobje za uskladitev z zahtevami ZFK bi prišlo v poštev samo v primeru, če bi bil finančni konglomerat ugotovljen v zakonsko določenih rokih na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005.
Glede finančnih konglomeratov, ki niso bili ugotovljeni na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005, dolžnost predložitve prvega izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev nastopi potem, ko je z odločbo določena metoda izračuna, in to - ob spoštovanju načela zaupanja v pravo - po stanju na prvi možen presečni dan, ki sledi izdaji odločbe.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost nosilca javnih pooblastil, ki odloča v konkretni zadevi, da se z navedbami stranke seznani, ter da se, kolikor so dopustne in za odločitev v zadevi bistvene, do njih v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
ZVKD-1 člen 5. ZUP člen 42, 43, 260, 260-9, 267. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vpis v register nepremične kulturne dediščine – sodelovanje lastnika v postopku vpisa - obnova postopka – poseg v lastninsko pravico – pravni interes lastnika - zmotna uporaba materialnega prava
Vpis nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine pomeni poseg v revidentovo pravno korist, to je v lastninsko pravico, katere varstvo je zajamčeno z Ustavo RS (glej 67. in 69. člen Ustave RS). Tak vpis namreč pomeni določitev pravnega statusa nepremičnine kot kulturne dediščine, kar pa je prvi pogoj za to, da se v nadaljevanju zaradi varstva te dobrine določijo lastninske omejitve, in sicer v postopkih sprejemanja prostorskega akta in se konkretizirajo z upravno odločbo (kulturnovarstveni pogoji, soglasje ali odločba v inšpekcijskem postopku). Zato po presoji Vrhovnega sodišča lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku izdaje odločbe o vpisu nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine.