ZSZ(1984) člen 45. ZUP člen 128, 279, 279/1-3. ZUreP-1 člen 177, 177/1.
odmera komunalnega prispevka - dovoljena revizija – ničnost odločbe – zahteva zavezane stranke
Po določbi drugega odstavka 45. člena ZSZ (1984) odmeri pristojni organ komunalni prispevek na zahtevo investitorja ali na zahtevo sklada za urejanje stavbnih zemljišč. Obravnavani primer odmere komunalnega prispevka, ki se je začel v času veljavnosti navedenega zakona, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni primer iz 128. člena ZUP, torej upravna zadeva, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva zavezane stranke. Navedena določba ZSZ (1984) kaže, da je odmera komunalnega prispevka v javnem interesu, to pa izhaja tudi iz takratne določbe prvega odstavka 45. člena istega zakona, po kateri brez potrdila o plačanem komunalnem prispevku ni bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Zato zaradi napačne navedbe v odmerni odločbi, da je odmero zahtevalo A.A., Investicijsko podjetje (kar je prejšnje ime revidenta), tudi po presoji Vrhovnega sodišča odločba ni nična.
ZZavar člen 230, 230/8. ZUS-1 člen 27, 27/1-2. ZUP člen 37, 37/1, 183, 183/3, 185, 185/3.
zavarovalni nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ponavljajoče se kršitve - začetek postopka za odvzem dovoljenja - upravičeni predlagatelj za odvzem dovoljenja - bistvena kršitev določb postopka - izločitev pooblaščene uradne osebe - pravica do izjave v postopku - dolžnost pričanja - opustitev obveznosti opozorila priči
Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja zavarovalnemu zastopniku za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja tudi brez predloga (upravičenega predlagatelja).
Pooblaščena uradna oseba je sicer pripravila (»sama napisala«) izjavo (glede usklajenosti poslovanja družbe z določbami ZZavar) za direktorja družbe, nad katero je Agencija opravljala nadzor, kar sicer ni v navadi, je pa očitno bilo dogovorjeno med njima, kot to izhaja iz njunega dopisovanja po elektronski pošti. Vendar pa zgolj zaradi takšnega ravnanja (zatrjevano zagotovilo, »da bo [A]gencija v postopku nadzora družbi izrekla zgolj odredbo o odpravi kršitev« namreč ni z ničemer izkazano) po oceni naslovnega sodišča še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je podan (resen) dvom o subjektivni nepristranosti pooblaščene uradne osebe. Iz opisanega ravnanja uradne osebe pa tudi ni razbrati njenega takšnega odnosa do tožnika ali same stvari, ki bi bil (v kontekstu zadeve) v nasprotju s standardi nepristranosti in bi vzbujal (razumen) dvom v tako imenovano objektivno nepristranost Agencije (ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o neodvisnosti in nepristranosti Agencije kot sektorske regulatorke, ki izvaja nadzor nad izvajanjem določb ZZavar). Celoten potek postopka namreč ne kaže na to, da bi nad dejstvi, ugotovljenimi med vodenjem postopka, po katerih se je ravnala uradna oseba, in objektivnimi argumenti, upoštevanimi pri njenem odločanju, prevladale kakšne druge okoliščine. Poleg tega pa nestrinjanje tožnika z vodenjem postopka nadzora nad poslovanjem družbe samo po sebi še ni izločitveni razlog.
Iz zapisnika o ustni obravnavi ne izhaja, da bi bil tožnik (kot priča) poučen, kdaj mu ni treba pričati in na katera vprašanja lahko odreče pričanje (tretji odstavek 185. člena ZUP), vendar pa kršitev postopka pri pridobitvi podatkov, na podlagi katerih je Agencija začela postopek za odvzem dovoljenja, nima teže upoštevne postopkovne kršitve (iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj tožnik zaradi nevarnosti (v izjavi o razlogih za začetek postopka) zatrjevane »občutne premoženjske škode«, ki naj bi nastala kot posledica »izgube dovoljenja za opravljanje posla zavarovalnega zastopnika« zaradi odgovora »na vprašanje glede obvestil po 217. členu ZZavar«, ne bi smel odreči odgovora na vprašanja o pravnih opravilih, pri katerih je sodeloval kot zastopnik stranke – subjekta nadzora (tretji odstavek 183. člena ZUP). Tožnik (zavarovalni zastopnik) je bil namreč kljub nevarnosti morebitne premoženjske škode dolžan izpovedati o dejanjih, ki jih je glede spornih razmerij, ki so bila predmet nadzora s strani Agencije, opravil kot zastopnik družbe, s katero je sodeloval.
Pri vročanju dokumentov fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti – s. p., ne gre za osebno vročanje zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu v smislu določbe 88. člena ZUP, temveč gre za vročanje pooblaščencu za sprejemanje dokumentov, kot to določa 91. člen ZUP.
ZPP člen 1, 18, 339, 339/1. ZV člen 1, 1/1, 2, 2/1, 26, 26/2, 29.
sodna pristojnost - upravni postopek - upravna stvar - zagotavljanje sredstev za vodno gospodarstvo - vodna povračila - pristojnost za izvajanje postopka uveljavlja obveznosti po ZV
Upravni organ tožeče stranke pri izdaji spornih »računov« ni odločal o obveznosti tožene stranke po pravilih upravnega postopka, temveč je le izračunal to obveznost na podlagi relevantnih podatkov in toženo stranko obvestil o njeni denarni obveznosti iz naslova njene zakonske obveznosti plačila vodnega povračila. Ker z izdajo »računa« ni bilo hkrati odločeno že o pravno obvezujoči obveznosti zavezanca, ni šlo za upravno stvar.
dovolitev izvršbe – odločbe prometnega inšpektorja – omejenost ugovorov – glavna obravnava v upravnem sporu
Zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnost odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Za svojo trditev, da je izpolnil obveznost še pred uvedbo izvršbe, pa revident ni ponudil nobenega dokaza.
ZEMLJIŠKI KATASTER - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1012794
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3.
obnova postopka spremembe vrste rabe parcele – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Revidenta hude posledice pripisujeta gradbenemu dovoljenju za zgrajeni objekt, ne pa zavrženju njunega predloga za obnovo postopka spremembe vrste rabe, kar je predmet presoje v tem upravnem sporu. S tem pa zelo hudih posledic, ki naj bi jima nastale z odločitvijo v izpodbijanem aktu (sklepu o zavrženju predloga za obnovo postopka), ki se sploh ne izvršuje, ne moreta izkazati.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - priznanje lastnosti stranke v postopku – dovoljenost revizije – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker gre v obravnavani zadevi po vsebini za priznanje lastnosti stranke v postopku, to ni spor, v katerem bi bila revidentkina pravica izražena v denarni vrednosti.
Zgolj s pavšalnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, revidentka tudi ni izkazala nastanka zelo hudih posledic, ki jih zanjo ima izpodbijana odločba.
Odločanje o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP. Se pa ZUP glede na določbe 4. člena smiselno uporablja tudi v postopku imenovanja notarja, saj gre za drugo javnopravno stvar, posebni postopek imenovanja pa je v ZN urejen le delno.
Načelo zakonitosti, vsebovano v 6. členu ZUP, ki se subsidiarno in smiselno uporablja tudi v postopku imenovanja notarja, pomeni, da organ odloča po predpisih, ki veljajo v času njegovega odločanja, če seveda ni s posebnim zakonom določeno kaj drugega. To načelo pa velja tudi za odločanje v ponovljenem postopku, torej tudi v postopku, ko je bil prvotno izdani posamični akt odpravljen in zadeva vrnjena organu v ponovni postopek, v času pred njegovo ponovno odločitvijo pa relevantni predpisi spremenjeni.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZUP (1986) člen 49, 249, 249-9, 252, 252/1-5.
obnova upravnega postopka - dovoljenost revizije – odstop od prakse Vrhovnega sodišča – bistveno vprašanje za odločitev – zelo hude posledice
Ker je revident izpostavil pravno vprašanje, ki ni bistveno za odločitev, zatrjevani odstop od sodne prakse ne more biti razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Izpodbijani sklep tožniku sicer ni bil vročen v skladu z določbami ZUP, niti ni vseboval pravnega pouka, vendar pa tožnik sam v tožbi in dopisu, ki je priloga tožbi, navaja, da je bil s sklepom seznanjen dne 18.6.2009, zato je njegova tožba, vložena 6.11.2009, prepozna.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/2. ZUP člen 260, 260/1.
davek od dohodkov iz dejavnosti – obnova postopka – obnovitveni razlog – zmotna uporaba materialnega prava
Okoliščina, da v prejšnje postopku niso bili upoštevani določeni materialnopravni predpisi ali da je prišlo do spremembe upravne ali sodne prakse glede kakšnega pravnega vprašanja po izdaji prejšnje dokončne odločbe, vsebinsko pomeni drugačno uporabo materialnega predpisa, ki pa ne predstavlja taksativno naštetih obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP.
dovoljenost revizije - obnova postopka - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Predmet upravnega spora v obravnavani zadevi je zakonitost sklepa o dovolitvi obnove postopka, v izreku katerega pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
davek od dobička iz kapitala – obnova postopka – neresnične navedbe – ugodna odločba za stranko – aktivno ravnanje
Obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP je podan, če je bila za stranko izdana ugodna odločba, ker je navedla neresnična dejstva, ne pa tudi, če določenih, sicer relevantnih, dejstev v postopku ni navedla, pa je zaradi tega dosegla zase ugodno odločbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1.
gradbeništvo - obnova postopka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – novo dejstvo - zelo hude posledice
Revident mora izkazati razloge za dovoljenost revizije. Ker pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, revizija iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Revident pa tudi hudih posledic ne pripisuje zavrženju njegovega predloga za obnovo postopka, kar je predmet presoje v tem upravnem sporu. S tem pa zelo hudih posledic, ki naj bi mu nastale z izvršitvijo izpodbijanega akta (sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka), ki se sploh ne izvršuje, ne more izkazati.
ZASP člen 157a, 157c, 157c/6. ZUP člen 222, 222/1.
stroški, nastali v zvezi z določanjem tarife oziroma višine avtorskega nadomestila
Rok za izdajo odločbe (prvi odstavek 222. člena ZUP) je sicer instrukcijski rok, ki pa skladno z načelom zakonitosti v upravnem postopku, to načelo pa je del ustavnega načela pravne države, sili organe, ki vodijo postopke, k aktivnosti, in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu organa. Čeprav je ta rok instrukcijski, pa po presoji Vrhovnega sodišča od organa zahteva, da pojasni zamudo, še zlasti pa, da to pojasni pri odmeri stroškov postopka, ki so v takih primerih po ZASP odvisni od dolžine postopka, vendar ne od nepotrebne dolžine postopka.
sprejem v državljanstvo – nepopolna vloga – pooblaščenec v upravnem postopku – obseg pooblastila - vročanje
Če v pooblastilu ni izrecno navedeno, na katera dejanja se nanaša, gre za splošno pooblastilo, ki zajema vsa ravnanja v postopku, za katerega je bilo pooblastilo dano.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2, 75, 75/2. ZUS člen 72, 72/4, 50, 50/2. ZUP člen 274. ZLD člen 2, 2/1, 5, 6, 14, 15.
koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti – glavna obravnava v upravnem sporu – zasebnik – izvajalec lekarniške dejavnosti – javna služba – verifikacija lekarne – javni zavod
Lekarniško dejavnost opravljajo bodisi javni zavodi, bodisi zasebniki, ki jim je podeljena koncesija. To izhaja tako iz določbe prvega odstavka 2. člena ZLD kot tudi iz določb 14. in 15. člena ZLD, ki urejajo podeljevanje koncesije posameznikom. ZLD je v primerjavi z Zakonom o zdravstveni dejavnosti specialni predpis, ki posebej ureja področje lekarniške dejavnosti. ZLD torej ne dopušča opravljanje lekarniške dejavnosti (razen javnim zavodom, ki pa niso gospodarske družbe) pravnim osebam, temveč samo fizičnim osebam, ki jim je podeljena koncesija. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno. Ker javni zavodi niso gospodarske družbe, tudi ni utemeljen revizijski ugovor o neenakopravnem obravnavanju javnih zavodov in zasebnikov.