S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe, takšnih ugovorov pa tožnik v tožbi ni navajal.
Ker je mariborski oddelek Upravnega sodišča RS odločal o tožbi družbe X d.o.o. in ji ugodil, je odločil le o tistem delu izpodbijane odločbe, ki je bil v škodo družbi X d.o.o., ni pa odločal o tožnikovi tožbi v tej zadevi, ker je to v pristojnosti celjskega oddelka Upravnega sodišča RS. Zato celjski oddelek ni imel podlage za zavrženje tožnikove tožbe, saj o njej še ni bilo odločeno.
Po določbi drugega odstavka 279. člena ZUP se lahko pod pogoji iz prvega odstavka istega člena za ničnega izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Sklep o dovolitvi izvršbe pa ni tak sklep, saj z njim ni bilo odločeno o revidentovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločitev o tem je vsebovana v inšpekcijski odločbi o izreku ukrepov, torej v izvršilnem naslovu. Izpodbijanega sklepa torej niti ne bi bilo mogoče izreči za ničnega.
Revident pa je začel upravni spor tudi glede ugotavljanja ničnosti inšpekcijske odločbe, presoja obstoja ničnostnih razlogov v inšpekcijski odločbi je bila tako opravljena in njegova zahteva je bila pravnomočno zavrnjena.
postopek dodelitve radijskih frekvenc za opravljanje radiofuzije – javni razpis – položaj stranke – pravni interes
Tožeča stranka v obravnavanem postopku ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj ni izkazala svoje osebne, na zakon oprte koristi, ki bi jo lahko varovala v tem upravnem postopku.
ZUP člen 223, 260, 260/1-7, 263, 263/4, 279, 279/5, 279/6. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 92.
obnova postopka – objektivni rok – ničnost odločbe
Objektivni rok za obnovo postopka po 7. točki 260. člena začne teči od dneva vročitve odločbe, v zvezi s katero se obnova predlaga, stranki, pri tem rok vročitve sklepa o popravi pomote ni pomemben, ker novela ZUP-C še ni veljala.
Za izrek odločbe za nično mora obstajati predpisani ničnostni razlog.
ZVO-1 člen 51, 54, 64, 73. ZUP člen 43. Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje člen 11, 12, 23.
komunalna čistilna naprava - postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - stranski udeleženec – pravni interes - vplivno območje – poročilo o vplivih na okolje
Položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja imajo le osebe, katerih nepremičnine se nahajajo v vplivnem območju, ki ga določi pooblaščeni izdelovalec poročila o vplivih na okolje. Le-te osebe imajo pravni interes po določbi 43. člena ZUP.
postopek odločanja Agencije za trg vrednostnih papirjev o posamičnih zadevah - dovoljenost izrednega pravnega sredstva - uporaba ZUP - ugotovitev ničnosti odločbe agencije
Za postopek odločanja Agencije o posamičnih zadevah se podrejeno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), »če v tem zakonu ni določeno drugače« (drugi odstavek 496. člena ZTFI). Vendar pa v tretjem odstavku 496. člena določa, da »ne glede na drugi odstavek tega člena v postopku odločanja Agencije ni mogoče vložiti izrednih pravnih sredstev«, torej tudi ne zahtevati, da se izpodbijani odločbi Agencije izrečeta za nični (po 279. in 280. členu ZUP).
ZDDPO (1990) člen 33, 33/1, 34. ZDDPO (1993) člen 48, 48/1, 48/2, 54, 54/1, 64, 66. ZDavP člen 213, 213/1, 231, 240. ZUP člen 6, 6/1.
davek od dobička pravnih oseb – zastaranje - odmera
Določbe, ki urejajo zastaranje odmere davka, so materialnopravne narave. Po 6. členu ZUP se uporabljajo določbe, ki veljajo v času, ko davek odmerja pristojni prvostopni organ. Po vročitvi prvostopne odločbe davčnemu zavezancu odmera davka ne more več zastarati.
ZUP člen 129, 279, 280, 280/1. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
izrek ničnosti – stranka v upravnem postopku – upravičen predlagatelj - oprava glavne obravnave
Ker tožnica ni bila udeležena niti kot stranka niti kot stranska udeleženka v postopkih izdaje odločb, za katere je predlagala, da se izrečejo za nične, tudi ni upravičena predlagateljica po prvem odstavku 280. člena ZUP.
vpis v register pridelovalcev grozdja in vina – učinkovanje sklepa o dovolitvi obnove – zadržanje izvršitve odločbe, glede katere je obnova dovoljena
Ker je v času odločanja upravnega organa še vedno učinkoval sklep o dovolitvi obnove postopka v zvezi z odločbo o vpisu tožnika v register pridelovalcev, ni bila podana pravna podlaga za vpis pridelka, ki ga je prijavil tožnik.
ZUP (1986) člen 249, 249-9, 256, 256/1. ZUP člen 324.
obnova postopka – možnost udeležbe v upravnem postopku – upravičeni predlagatelj obnove postopka
Pri presoji pogoja, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, se v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena ZUP (1986) šteje, da je ta pogoj podan, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se upravnega postopka, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji ni bila dana takšna možnost. Upravni organ prve stopnje pa sploh ni presojal, ali je predlagateljica obnove imela pravico udeležbe v postopku o tem, ali revidentka izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti.
lokacijsko in gradbeno dovoljenje – obnova postopka - subjektivni in objektivni rok za obnovo upravnega postopka
Predlog za obnovo postopka je bil zaradi poteka 5 – letnega objektivnega roka prepozen in ga je tožena stranka utemeljeno zavrgla, sodišče prve stopnje pa pravilno odločilo, ko je tožbo zavrnilo.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2. ZUP člen 260, 260-1, 267, 267/1, 267/2.
inšpekcijski ukrep - predlog za obnovo upravnega postopka - sprememba sodne prakse kot obnovitveni razlog
Revident je v obravnavani zadevi uveljavljal obnovitveni razlog na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča po navedeni določbi ni mogoče uveljavljati obnove postopka zaradi spremembe materialnega predpisa, drugačne razlage materialnega predpisa ali spremenjene upravne ali sodne prakse glede kakšnega pravnega vprašanja. Zato je bilo pravilno presojeno, da ni podan uveljavljani obnovitveni razlog in da je bilo zavrženje predloga zakonito glede na prvi in drugi odstavek 267. člena ZUP.
Revident glavne obravnave v tožbi ni predlagal. Ker pa je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost procesnih odločitev upravnih organov, po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu, ko je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Zato v reviziji smiselno uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu glede na določbe 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi z drugim in četrtim odstavkom 75. člena ZUS-1 ni podan.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - objektivni rok za obnovo upravnega postopka po določbah ZUP (1986) - zelo hude osledice
O vprašanju začetka teka petletnega objektivnega roka za obnovo upravnega postopka po določbi tretjega odstavka 252. člena ZUP (1986), ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče in od tega stališča izpodbijana sodba ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje in tudi ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367b. ZUP (1986) člen 252, 252/3.
obnova postopka – pravočasnost predloga – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje
Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče do vprašanja pravočasnosti predloga za obnovo postopka po določbi tretjega odstavka 252. člena ZUP (1986), vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Da bi imel tožnik zaradi pregleda in prepisovanja listin v sporni inšpekcijski zadevi pravno korist, po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, zato je upravni organ prve stopnje ravnal prav, ko je zahtevo tožnika za vpogled in prepisovanje spisov v sporni inšpekcijski zadevi zoper A.A. zavrnil.
ZDoh člen 41. ZDDPO člen 9. ZDavP člen 96, 96/1, 97, 97/1, 97/4.
sprememba v škodo pritožnika – reformatio in peius – zastaranje vodenja postopka odmere davka – zastaranje pravice do odmere davka – (ne)obrazloženost upravnega akta – odmera davka od dohodkov iz dejavnosti – nepriznavanje odhodkov
Predmet revizije je prvostopna sodba in preko nje upravni akti, torej Vrhovno sodišče presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov le, če ugotovi, da tega ni pravilno storilo že prvostopno sodišče.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2. ZDavP-2 člen 151, 154, 154/2.
davčna izvršba – upravni spor – predmet upravnega spora – sklep, izdan v postopku izvršbe
Sklepi, izdani v upravnem postopku, so predmet upravnega spora le, če je bil z njimi postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1), in tisti sklepi, izdani v upravnem postopku, s katerimi je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku izdaje upravnega akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Sklep, s katerim davčni organ omeji že začeto izvršbo, ni takšne narave, da bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.