vrnitev v prejšnje stanje – vročitev – opravičljiv razlog – sporna vročitev
Opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje v upravnem postopku so samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č.
postulacijska sposobnost za izredna pravna sredstva – zavrženje revizije
Ker je stranka z interesom revizijo vložila po pooblaščencu, ki ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče, skladno z določbo 367.č člena ZPP, revizijo zavrglo.
davek od dohodkov iz dejavnosti – uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku – ekskluzijsko pravilo – izločitev dokazov – dokazovanje – davčni postopek – upravni postopek
V obravnavanem primeru je bila sodna odločba izdana, odrejena preiskava opravljena in zaseženi so bili predmeti (med njimi tudi sporne listine, ki se nanašajo na poslovanje tožnice), ki so bili davčnemu organu prve stopnje odstopljeni na podlagi ZUP in Sporazuma o medsebojnem sodelovanju organov policije in davčnih organov.
Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožničin očitek o neupoštevanju ekskluzijskega pravila, ki preprečuje uporabo nezakonito pridobljenih dokazov, neizkazan ter posledično zatrjevana kršitev pravice do enakosti orožij, do učinkovitega pravnega sredstva, kršitev ZDavP oziroma ZUP, neutemeljena.
V primeru, ko gre za kršitev ekskluzijskega pravila v upravnem sporu, je po presoji revizijskega sodišča prav tako treba upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost; poseg v ustavno pravico bi bil torej pod določenimi pogoji tudi dopusten, če bi za izvedbo dokaza, pridobljenega s kršitvijo ustavne pravice, obstajale posebej utemeljene okoliščine (npr. obveznost plačevanja dajatev javno pravne narave).
ZUP člen 279, 279/1-1. ZTel-1 člen 115, 149, 149/2, 149/3. ZTel člen 17.
plačilo dajatve po koncesijski pogodbi - ničnost upravne odločbe – ni upravna stvar – razmerja, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo
Tožena stranka ni imela zakonite podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, po katerem je z upravno odločbo (sklepom) odločala v zadevi oziroma razmerjih, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo.
Zakon o davčnem postopku ne določa, kot zmotno zatrjuje tožnik, da bi moral vročevalec večkrat poskusiti opraviti vročitev in vsakič pustiti obvestilo o tem, kdaj bo ponovno poskušal vročitev.
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča so opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Zgolj dejstvo, da tožnik odločbe dejansko ni prejel, ker je po lastnih trditvah spregledal obvestilo o došli pošiljki, še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
prisilna izterjava denarne kazni – ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov
Tožnik v reviziji izrecno ne uveljavlja nobenega od revizijskih razlogov, temveč navaja le okoliščine v zvezi s storjenim prekrškom, ki je bil podlaga za izdajo plačilnega naloga, torej se njegovi ugovori nanašajo na izvršilni naslov. Teh ugovorov pa v postopku izvršbe glede na določbe 46. člena ZDavP ne more uspešno uveljavljati, saj se nanašajo na akt, ki ni predmet tega upravnega spora.
Ustavno sodišče je s svojo odločbo, št. U-I-150/2004 z dne 1. 12. 2005, odločilo, da se prvi odstavek 200. člena ZGO-1 razveljavi, vendar se ta odločba nanaša le na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona, to je na enostavne objekte, kar pa predmetni objekt ni.
ZUP člen 260, 260-9. ZDen člen 51, 51/1, 60, 60/1. ZSKZ člen 14, 14/3.
denacionalizacija – obnova postopka – oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec – verjetno izkazana pravica
Ker je predlagateljica postopka z zadostno mero verjetnosti izkazala, da je bila glede na tretji odstavek 14. člena ZSKZ v času odločanja o denacionalizaciji dejanska lastnica spornih nepremičnin, ki so bile upravičencem vrnjene v naravi, bi morala biti stranka v tem denacionalizacijskem postopku oziroma bi za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi morala imeti pravico in možnost udeleževati se postopka.
Glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča obnovitveni razlog za obnovo upravnega postopka iz 9. točke 260. člena ZUP deluje absolutno.
ZUS-1 člen 2, 22, 22/1, 36, 36/1-6. ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 člen 12, 12/1.
prisilna izvršba carinskega dolga – ustavitev izvršbe – odpis dolga – pravni interes za upravni spor – zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi so bili pravni učinki izpodbijanega sklepa o uvedbi izvršbe razveljavljeni z ustavitvijo izvršbe in odpisom carinskega dolga. Ker zato tožeča stranka očitno ne izkazuje pravnega interesa za vztrajanje pri upravnem sporu, je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo s sklicevanjem na določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZDavP člen 1, 1/5, 22, 22/2. ZUP člen 213, 213/1, 275, 275/1. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 16a.
samoobdavčitev - odprava, sprememba in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Če z izrekom odločbe ni odmerjen davek, ampak se opravi samoobdavčitev, potem ni mogoče zahtevati odprave odločbe po nadzorstveni pravici. Pogoj za odpravo odločbe je namreč izdana odločba. Povzetek obračunanega davka v obrazložitvi odločbe ne pomeni odmere davka.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011154
ZUS-1 člen 36, 36/1-2. ZUP člen 88, 88/3.
samostojna tožba – dopolnitev tožbe – več tožb - upravni spor – pravočasnost tožbe – vročitev pooblaščencem po ZUP
Glede na to, da je tožnik odločbo, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, izpodbijal že s tožbo 3.2.2009 po drugem pooblaščencu, sodišče tožbe, vložene po pooblaščenki B.B., ne bi smelo šteti za novo samostojno tožbo, ampak za dopolnitev tožbe.
V skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZUP, ki se v skladu s 30. členom ZMZ uporablja v postopku za pridobitev mednarodne zaščite, če ni z ZMZ drugače določeno, je v primerih, kadar ima stranka več pooblaščencev, pravilna vročitev izkazana, če se vroči odločba samo enemu izmed njih.
Tožeča stranka v pritožbi zoper prvostopni sklep in tudi v tožbi ni uveljavljala ugovorov, ki se nanašajo na pogoj obstoja izvršljive odločbe, na pristojnost organa za izvršbo, na to, da določena oseba (fizična ali pravna) ni zavezanec po izvršljivi odločbi, in na to, da je obveznost, ki je predmet izvršbe, že v celoti izvršena. Že na podlagi tega je po mnenju revizijskega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbene ugovore, da niso zagotovljena sredstva za izvedbo sanacije brežine, saj za sam način izvršbe niso upoštevni.
ZUS člen 20, 20/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZUP člen 43. ZPP člen 343, 343/3. URS člen 158.
stranski udeleženec v upravnem postopku – stranski intervenient v upravnem sporu – končan postopek o glavni stvari – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za priznanje položaja stranskega intervenienta, ker je bilo o glavni stvari že odločeno. V končanem postopku ne more več varovati svojih pravic oziroma pravnih koristi.
CZ člen 122, 122/1, 125, 125/1, 145, 146, 146/1-a. ZUP (1986) člen 7, 232, 232/2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2, 85, 85/1-1.
tranzitni carinski postopek – pravna podlaga za obračun carinskega dolga – odločanje glede na dejstva, ki so organu znana – carinski dolg zaradi neizpolnjevanja dolžnosti – carinski dolg pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora – glavni zavezanec
Ker je bilo carinskemu organu v času, ko je odločal, znano le, da sporno blago ni bilo izvoženo ter da je glavni zavezanec tožeča stranka, je lahko svojo odločitev oprl le na 146. člen (carinski dolg zaradi neizpolnjevanja dolžnosti) in ne na 145. člen CZ (carinski dolg pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora).
Davek od prometa proizvodov so morali plačevati tudi državni in občinski organi, saj za njih v ZPD ni bila predvidena posebna davčna oprostitev, ker so osebe javnega prava.
Do pritožbenih navedb, ki so podane v dopolnitvi pritožbe, ki je vložena po poteku prekluzivnega pritožbenega roka, se ni treba opredeljevati po vsebini.
Državno pravobranilstvo ni zakoniti zastopnik državnih organov v upravnem sporu po določbah ZUS, ampak nastopa lahko kot zastopnik javnega interesa.