ZUP (1986) člen 75, 249. ZDavP člen 15a, 15a/1, 39, 39/2, 39/3. URS člen 147. ZPD člen 23, 24, 24/1-10.
davek od prometa storitev – prometni davek – samoobdavčitev - napoved – obnova postopka – dokončnost odločbe – inšpekcijski nadzor – pisanje zapisnika – pripombe – sodelovanje v postopku – ocena davčne osnove – podatki davčnega zavezanca – verjetnost – slovenski računovodski standardi – uporaba SRS za davčne namene davčna osnova za gostinske storitve – izkazanost nabavljenih proizvodov
Kadar se davek plačuje na podlagi samoobdavčitve, obnova ni možna, saj postopek ni bil dokončno končan, ampak začne davčni organ inšpekcijski postopek.
Možnost sodelovanja pri sestavi zapisnika o inšpekcijskem pregledu je zagotovljena s podajanjem pripomb na zapisnik in ni treba, da bi se zapisnik pisal sproti.
Za oceno davčne osnove je potrebno zbrati zadostno količino relevantnih podatkov, to pa ne pomeni, da se ocena dela za celotno poslovanje davčnega zavezanca, ki ne vodi predpisanih evidenc.
Slovenski računovodski standardi se lahko uporabijo pri ugotavljanju davčne osnove.
Davčna osnova za gostinske storitve je sestavljena iz nabavne cene teh storitev, zmanjšana za nabavno ceno gostinskih proizvodov. Pomanjkljivosti pri vodenju evidenc imajo za posledico, da se ne priznajo nabavne cene proizvodov, za katere evidenc in verodostojnih listin ni, ne pa, da se ne priznajo nabavne cene za vse gostinske proizvode.
Zaradi dejstva, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan v roku iz drugega odstavka 290. člena ZUP, sklep o dovolitvi izvršbe ni nezakonit. ZUP namreč v drugem odstavku 290. člena izrecno določa, da to dejstvo ne izključuje izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.
prometni davek – davek od prometa proizvodov – davek od prometa storitev – naftni derivati – ekološka taksa – večkratno obdavčenje – odprava odločbe – vrnitev v ponovni postopek
Upravni organ prve stopnje je vezan na odločitev organa druge stopnje in mora v postavljenem roku izdati novo odločbo. To pravilo velja tudi, če je v tem času sprožen upravni spor.
Za večkratno obdavčitev gre, če je isti promet, pri istem davčnem zavezancu večkrat obdavčen z istim davkom, ne pa tudi, če je ta promet obdavčen z različnim davkom.
denacionalizacija – obnova postopka – upravičen vlagatelj predloga za obnovo postopka – zakoniti zastopnik stranke – upravitelj zapuščine
Tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. Tožnik namreč v času izdaje prvostopne odločbe, zoper katero predlaga obnovo postopka, ni bil zakoniti zastopnik A.A. Tudi dejstvo, da je bil po njeni smrti postavljen za upravitelja njene zapuščine, mu ne daje statusa upravičene osebe za vložitev predloga za obnovo postopka.
ZDavP člen 1, 1/5, 95, 95/1.ZUP člen 251, 251/3, 281, 281/1, 300.
vračilo preplačanega davka - odprava odmerne odločbe - vrnitev v nov postopek - učinki odprave odmerne odločbe
Pogoji za vračilo preveč plačanega davka so določeni v Zakonu o davčnem postopku, ki vračilo veže na nastop pravnomočnosti odločbe, s katero je odločeno, da je davčni zavezanec plačal preveč davka. Tudi ZUP ne daje podlage za vračilo davka, če je odmerna odločba odpravljena in vrnjena prvostopnemu organu v nov postopek.
državljanstvo – denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obseg odločanja v postopku za izdajo potrdila iz uradne evidence – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskim postopkom
Ker je Vrhovno sodišče o izpostavljenem pravnem vprašanju že sprejelo stališče, izpodbijana sodba prvostopnega sodišča pa od tega stališča ne odstopa, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUP člen 66, 66/1, 260, 260/1-2, 265, 267, 267/1, 267/3.ZUS-1 člen 59, 59/2, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 89, 107, 107/1. ZUS člen 16, 72, 72/4.ZPP člen 343, 343/1.
obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - verjetno izkazane okoliščine, na katere se predlog opira - nepopolna vloga - reformatio in peius - glavna obravnava - dopolnitev pritožbe po izteku roka za pritožbo
Predlog za obnovo postopka ni nepopoln v smislu 265. člena ZUP, če v njem niso verjetno izkazane okoliščine, na katere se predlog opira, ampak je nepopoln samo takrat, če ne omogoča preizkusa okoliščin, ki se presojajo po 1. odstavku 267. člena ZUP.
vrnitev v prejšnje stanje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Zgolj z navedbo, da bo izguba rednega pravnega sredstva imela za stranko zelo hude posledice, revident ni zadostil dokaznemu bremenu, da so izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije. Sama izguba pravice do rednega pravnega sredstva še ne pomeni, da so stranki nastale zelo hude posledice.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011036
ZMZ člen 55, 55/1-5.
azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - utemeljeni strah pred preganjanjem - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Če prosilec ne zaprosi za zaščito v najkrajšem možnem času, mora natančno in jasno navesti, zakaj tega ni storil takoj, oziroma izkazati, da je to poskušal, vendar mu to ni bilo omogočeno.
Otrok pred 15. letom starosti ni procesno sposoben, zato upravni organ ne krši pravil postopka, če mu ne da možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji upravna odločba.
sprememba vrste rabe zemljišča – obnova postopka – zavrženje predloga
Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat), ki na podlagi 104. člena ZENDMPE predstavlja materialno podlago za odločanje v tem postopku, ne daje opore za ugotovitev, da bi tožeča stranka v zadevnem postopku evidentiranja spremembe vrste rabe zemljišča imela lastnost stranke.
ZUS-1 člen 2, 2/1.ZUP člen 259, 259/1, 281, 281/1.ZPP člen 105a, 105a/1, 154, 154/1, 168, 168/5, 169, 169/2.
odprava prvostopne upravne odločbe - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - stroški sodnega in upravnega postopka - oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - ogrožanje dejavnosti - nelikvidnost
Kadar je prvostopna upravna odločba oziroma sklep odpravljen, stranka nima pravnega interesa za sprožitev upravnega spora. Stroškov upravnega postopka ni mogoče prvič zahtevati šele v upravnem sporu. Če pravna oseba dejansko ne posluje, ampak obstoja le formalno, njeno poslovanje zaradi plačila sodnih taks ne more biti ogroženo.
ZUS-1 člen 34, 34/1-2, 76, 82. ZUP(1986) člen 279.
ničnost odločbe - dovolitev priglašenih del
Tožnica bi morala ničnost upravnih odločb uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele potem je možno sodno varstvo (tudi) zaradi ničnosti v upravnem sporu. Ta del tožbe je bil zato pravilno zavržen na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010994
ZUP (1986) člen 249, 249/1-9.ZDen člen 88, 88/1.
obnova postopka izdaje dovoljenja za obnovitvena dela na nepremičnini, ki je predmet denacionalizacijskega postopka
V tem upravnem sporu je sporna le uvedba obnove upravnega postopka za dovolitev priglašenih del, ki je bila dovoljena, ker prizadeti stranki (Župnijski urad), ki je nesporno vložila denacionalizacijski zahtevek za denacionalizacijo nepremičnine, na kateri so bila dovoljena obnovitvena dela, ni bila dana možnost udeležbe v postopku dovolitve obnovitvenih del. Stališče sodišča prve stopnje, da je lahko vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka stranka v postopku, v katerem se obravnava premoženje, katerega denacionalizacijo zahteva vlagatelj zahteve, pa je po presoji revizijskega sodišča pravilno in je tudi skladno z določbo prvega odstavka 88. člena Zakona o denacionalizaciji ter z upravno-sodno prakso.
ZUP (1986) člen 49, 249, 249/1-9, 267, 268, 268/1.ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2.
ničnost - upravičen predlagatelj za izrek ničnosti - stranka v postopku - trditveno in dokazno breme
Ker tožnica v postopku izdaje odločb, katerih ničnost uveljavlja, ni sodelovala kot stranka postopka, je tožena stranka pravilno presodila, da je kot predhodno vprašanje treba najprej preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka na podlagi 9. točke 249. člena ZUP (1986) in v tem okviru presoditi, ali bi tožnica morala imeti položaj stranke v navedenem postopku parcelacije. Stranka, ki zahteva udeležbo v upravnem postopku, je tista, ki mora izkazati okoliščine, ki opravičujejo njen položaj stranke v postopku.
Ker tožnik svojih zahtev ni ustrezno dopolnil, prvostopenjski upravni organ pa ga je tudi opozoril, da bosta njegovi zahtevi zavrženi, sta bili tožnikovi zahtevi utemeljeno zavrženi.
Ker je v obravnavani zadevi tožnica predhodno že vložila predlog za obnovo postopka v zvezi z navedeno odločbo, je njen predlog za izrek ničnosti iste odločbe preuranjen.
Uporaba pravnega instituta ničnosti predpostavlja, da upravna odločba še obstaja. Tako ni pogojev, da se odločba izreče za nično, če se predlog nanaša na odločbo, ki je bila že pravnomočno odpravljena
Po določbi tretjega odstavka 46. člena ZUN tudi na območjih, na katerih prostorsko izvedbeni načrt ni predviden ali pa (še) ni sprejet, je določanje funkcionalnega zemljišča za obstoječe in novo zgrajene objekte in naprave, upravna stvar, o kateri odločajo za urejanje prostora pristojni upravni organi v upravnem postopku. Ti organi ne odločajo po uradni dolžnosti, temveč na zahtevo lastnika (ali uporabnika) zemljišča.
ZUP člen 87, 282. ZDavP člen 1, 1/5. ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3, 94, 94/1.
RTV naročnina – izvršljivost odločbe - vročitev
S tem, ko tožnici ni bila vročena navedena odločba na naslovu, na katerem tudi dejansko živi, niti ni bila poskušana vročitev na tem naslovu, ni bila podana procesna predpostavka izvršljivosti odločbe o plačilu RTV prispevka glede na določbo 282. člena ZUP, ki se po določbi petega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena. Izvršljivost odločbe, ki je vezana na vročitev odločbe stranki, je torej procesna predpostavka za nadaljevanje izvršbe, ki mora biti ugotovljena na način, ki je zakonsko predpisan. Ugotavljanje izvršljivosti odločbe kot procesne predpostavke pa ne pomeni poseganja v vsebino izvršilnega naslova.