ZEMLJIŠKI KATASTER - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010586
ZUP člen 267. ZUS člen 1, 1/3, 34, 34/1-4.
mejni ugotovitveni postopek - ničnost odločbe - pravni interes za tožbo - zavrženje - varstvo ustavnih pravic - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Za nično se lahko izreče le odločba, če so podani razlogi, ki so taksativno določeni v 1. odstavku 279. člena ZUP. Geodetske storitve se ne morejo izreči za nične. Ker ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne more uspeti v obravnavanem upravnem sporu, kolikor tožbo opira na kršitev ustavnih pravic. Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
ZUP člen 279, 279/1-3, 280, 280/1, 280/3.ZPPSRD člen 1, 5.ZDU-1 člen 72.ZJA člen 48.
ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Ker je Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo ob izdaji odločbe tožene stranke z dne 9.6.2004 že prenehala, odločbe pa tudi ni mogel izvršiti noben drug organ, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je za nično izrekla svojo odločbo z dne 9.6.2004.
Če ima stranka v upravnem postopku pooblaščenca, se šteje vročitev odločbe stranki, ki ima pooblaščenca kot pravno veljavna le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu.
ZUP člen 222, 222/4. ZUS člen 26, 26/2, 26/4, 34, 34/1-2, 37, 60, 60/3, 61, 65, 65/2.
tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa prve stopnje - procesne predpostavke za vložitev tožbe - prezgodaj vložena tožba - spor polne jurisdikcije - (ne)obveznost odločanja v sporu polne jurisdikcije
Tožnika bi morala najprej vložiti pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri toženi stranki kot drugostopenjskemu organu (v skladu z določbo 4. odstavka 222. člena ZUP) in šele če tožena stranka o pritožbi ne bi odločila, bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka upravnega organa. Sodišče sme s sodbo odločiti o stvari tudi, kadar pristojni organ ne izda v tridesetih dneh po odpravi upravnega akta oziroma v roku, ki ga določi sodišče, novega upravnega akta in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, če stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in je to zaradi narave pravice potrebno. Navedena določba sodišču daje možnost, da lahko odloča v sporu polne jurisdikcije, ne pomeni pa absolutne zapovedi takšnega načina. Zato upravni organ, kljub vloženi tožbi zaradi molka organa, lahko izda odločbo, sodišče pa nato postopa v skladu s 37. členom ZUS.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001261
ZZavar člen 73, 73/4-3, 76.ZZVZZ člen 62, 62/2-6. ZUS člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-7.
zdravstveno zavarovanje - pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - hujša kršitev pravil aktuarske stroke - potrditev povišanja premije - nevestno in nestrokovno delo - pogojni odvzem dovoljenja - opredelitev do dokaznega predloga stranke
ZZavar ne pove, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Hujša kršitev predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora tožena stranka v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti.
Tožena stranka ni utemeljila, zakaj so kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. V zvezi s tem se je zadovoljila z apodiktično trditvijo, da nevestno in nestrokovno delo imenovane pooblaščene aktuarke Zdravstvene zavarovalnice predstavlja hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako nevestno in nestrokovno delo aktuarja že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa v celoti izvotli pomen kvalifikatorne okoliščine kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala tožena stranka, zahteva, da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ta nedoločeni pravni pojem pa je zaradi tako splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Tožena stranka bi namreč morala opredeliti, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da lahko govorimo o tem, da je hujša, in tudi utemeljiti, da ugotovljena kršitev te značilnosti izpolnjuje.
ZUP člen 42, 43, 260, 260/1-9.ZMed člen 82, 82/1. ZRTVS člen 14. ZUJIKčlen 100, 116, 117.
javni razpis - obnova postopka - obnovitveni razlog - neudeležba stranke v postopku - stranska udeležba v postopku javnega razpisa - varstvo pravic in pravnih koristi - pravni interes
Ker tožeča stranka ne more biti stranka oziroma stranski udeleženec v postopku javnega razpisa, je bil njen predlog za obnovo postopka javnega razpisa pravilno zavržen, saj tožnica ni izkazala, da je upravičena stranka za vložitev predloga za obnovo postopka v postopku javnega razpisa.
ZUP člen 5, 5/1, 68, 68/1, 68/2.ZLPZ-1 člen 2, 2/2-11, 25, 26, 26/1, 26/2-7, 27, 27/1, 30.
lastninjenje zavarovalnic - pravočasnost vloženega zahtevka - vložitev vloge pri tretji osebi - SOD kot pristojni organ v smislu ZUP - materialni prekluzivni rok - zamuda roka
Po 1. odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden se izteče rok, vendar pa, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (2. odstavek 68. člena ZUP). Ta domneva velja le za primere, ko stranka priporočeno pošlje vlogo (kateremukoli) organu v smislu ZUP, in ne za primere, ko vloga sploh ni vložena pri organu v smislu ZUP, ampak pri tretji osebi. Če organ prejme vlogo po izteku materialnega prekluzivnega roka, je vloga prepozna.
ZUP člen 42, 43.ZMed člen 82, 82/1. ZRTVS člen 14.ZUJIK člen 100, 116, 117.
javni razpis – stranka v upravnem postopku – stranski udeleženec - zahteva za priznanje lastnosti stranke v postopku javnega razpisa
Tožeča stranka utemeljuje pravni interes za udeležbo v postopku javnega razpisa s sklicevanjem na to, da se je predmetni javni razpis financiral iz njenih sredstev, zato ima pravico preveriti, ali gre plačilo pravi osebi in v pravi višini. S tem pa utemeljuje pravni interes za soodločanje in nadzorovanje pri dodeljevanju sredstev na javnem razpisu, kar pa ni pravni interes, s katerim bi lahko v postopku javnega razpisa utemeljevala pravni interes za priznanje položaja stranskega udeleženca. Nobena druga oseba (razen prijaviteljev) v postopku javnega razpisa ne varuje svojih pravic in pravnih koristi.
Iz določbe 2. člena ZUS-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa se v upravnem sporu odloča samo, če tako določa zakon. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da s sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je prvostopni upravni organ izdal po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 290. člena ZUP, ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
ZUP člen 42, 43. ZMed člen 82, 82/1. ZRTVS člen 14. ZUJIK člen 100, 116, 117.
javni razpis – stranka in stranski udeleženec v postopku javnega razpisa – zahteva za priznanje lastnosti stranke
Tožeča stranka utemeljuje pravni interes za udeležbo v postopku javnega razpisa s sklicevanjem na to, da se je predmetni javni razpis financiral iz njenih sredstev, zato ima pravico preveriti, ali gre plačilo pravi osebi in v pravi višini. S tem pa utemeljuje pravni interes za soodločanje in nadzorovanje pri dodeljevanju sredstev na javnem razpisu, kar pa ni pravni interes, s katerim bi lahko v postopku javnega razpisa utemeljevala pravni interes za priznanje položaja stranskega udeleženca. Nobena druga oseba (razen prijaviteljev) v postopku javnega razpisa ne varuje svojih pravic in pravnih koristi.
Za izvršilne stroške štejejo vsi stroški, ki so nastali zaradi izvršbe in tako tudi stroški ogleda, prihoda, odhoda, priprave izvajalca na izvršbo in drugi stroški postopka v zvezi z izvršbo.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitne kršitve materialnega zakona – na predlog stranke ali po uradni dolžnosti
Po predpisih, veljavnih v času odločanja tožene stranke, stranka (niti druga oseba) ni bila aktivno legitimirana za vložitev zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga očitne kršitve materialnega zakona, ampak je lahko pristojni organ odločbo razveljavil le po uradni dolžnosti.
sklep o dovolitvi izvršbe – procesni sklep – zahteva za izdajo začasne odredbe – procesne predpostavke
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti in pravilnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim je bilo ugotovljeno, da je odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva ter se je z njim določil tudi način njene izvršbe. Ker s tem sklepom kot procesnim sklepom ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, glede na 2. člen ZUS-1 ni izpolnjen materialni pogoj za odločanje o njegovi zakonitosti v upravnem sporu.
Za nično ni mogoče izreči odločbe, ki ni bila izdana in ki zaradi neizdaje ni začela pravno učinkovati. Odločba pa se šteje za izdano z dnem vročitve stranki. Ker je izterjava sodnih taks zastarala, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče tožnika ni oprostilo plačila sodnih taks, zato se taka pritožba kot nedovoljena zavrže.
ZUP člen 87, 87/3.ZUS-1 člen 36, 36/1-2, 76, 82, 82/2.
pravočasnost tožbe - vročanje odločbe upravnega organa druge stopnje
Glede na določbo 87. člena ZUP se šteje, da je bila tožnici sporna odločba tožene stranke glede denacionalizacije vročena 4.11.2000 (po poteku 15-dnevnega roka po tem, ko ji je vročevalec dne 19.10.2000 pustil sporočilo o došli pošiljki in možnosti njenega prevzema), ne pa 19.4.2007 in da je zato njena tožba zoper navedeno odločbo, vložena dne 11.5.2007, prepozna. Na drugačno odločitev v tej stvari tožničino zatrjevanje, da odločbe dejansko ni prejela vse do 19.4.2007, ne more vplivati.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 70, 70/3.ZUP člen 3, 3/2, 274, 275, 275/1.
gradbeno dovoljenje – obnova postopka – stranka v postopku – vplivno območje – dolžnost predložitve ekspertnega mnenja
Za določitev strank in stranskega udeleženca se v obravnavanem primeru uporablja ZGO-1 kot specialni predpis, ki za področje gradenj določa, kdo ima pravico udeleževati se postopka.
Ugotovitev, da tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti, kot ji je bilo odrejeno z inšpekcijsko odločbo niti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, je zadostna podlaga za izvršbo s prisilitvijo.
obnova postopka – odločba o dovolitvi priglašenih del – obnovitveni razlog – novo dejstvo ali nov dokaz – neresnične navedbe stranke
Izvedba del v nasprotju z izdanim dovoljenjem ne predstavlja novega dejstva ali dokaza in s tem obnovitvenega razloga po 1. točki 249. člena ZUP(1986), temveč predstavlja le podlago za inšpekcijsko ukrepanje. Zatrjevani namen, ki ni navzven izražen, pa ne more predstavljati neresničnih navedb, s katerimi je bil upravni organ spravljen v zmoto, v smislu določbe 4. točke 249. člena ZUP(1986).