Ugotovitev, da tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti, kot ji je bilo odrejeno z inšpekcijsko odločbo niti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, je zadostna podlaga za izvršbo s prisilitvijo.
DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010335
ZUP člen 260, 260/1-9.ZDen člen 88.
obnova postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo – položaj stranke - upravičen predlagatelj obnove postopka – vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka - poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije
Predlagateljici obnove, ki je hkrati tudi vlagateljica denacionalizacijskega zahtevka, ni mogoče odrekati položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka, in s tem upravičenja, da na podlagi 9. točke 260. člena ZUP predlaga obnovo tega postopka.
obnova postopka – odločba o dovolitvi priglašenih del – obnovitveni razlog – novo dejstvo ali nov dokaz – neresnične navedbe stranke
Izvedba del v nasprotju z izdanim dovoljenjem ne predstavlja novega dejstva ali dokaza in s tem obnovitvenega razloga po 1. točki 249. člena ZUP(1986), temveč predstavlja le podlago za inšpekcijsko ukrepanje. Zatrjevani namen, ki ni navzven izražen, pa ne more predstavljati neresničnih navedb, s katerimi je bil upravni organ spravljen v zmoto, v smislu določbe 4. točke 249. člena ZUP(1986).
V upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Revident bi moral v skladu s 5. členom Zakona o graditvi objektov, ki določa, da je uporabno dovoljenje pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, pridobiti uporabno dovoljenje že pred uporabo poslovno trgovskega objekta.
zahteva za uvedbo postopka - zavrženje zahteve za uvedbo postopka – aktivna legitimacija za uvedbo postopka določitve statusa zaščitene kmetije
Glede na izrecno določbo Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, da se zaščitena kmetija določi po uradni dolžnosti, tožnik, ki je lastnik kmetije, nima aktivne legitimacije za uvedbo postopka zaradi določitve statusa zaščitene kmetije. Zato je bila njegova zahteva utemeljeno zavržena.
ZUP člen 35, 37, 37/1, 237, 237/2, 247, 247/2. ZUS člen 14, 14/3.
izločitev uradne osebe – davčni inšpektor
Namen izločitvenega postopka je izločitev uradne osebe zaradi dvoma v njeno nepristranskost ter s tem zagotovitev objektivnosti upravnega postopka. Tožeča stranka pa uveljavlja kot razloge pravilnost vodenja postopka in zakonitost odločb, ki jih je izdala uradna oseba. To pa je predmet pritožbenega postopka zoper odločbo o glavni stvari.
status civilnega invalida vojne – obnova postopka – novi dokazi
V zadevi ni sporno, da se je tožeča stranka poškodovala v taborišču za otroke ob sprožitvi alarma. Te okoliščine, katere potrjujeta tudi izjavi predlaganih prič, pa ne pomenijo vojnega dogodka v smislu ZCIV. Zato tudi predlagani novi dokazi – izjavi predlaganih prič ne bi pripeljali do drugačne odločitve in zato je bil predlog za obnovo pravilno in utemeljeno zavrnjen.
ZUP člen 226, 226/2, 258, 258/1. ZDavP člen 38, 38/5-1, 39.
zahteva za predložitev evidenc – sklep procesnega vodstva
Zahteva za predložitev davčnih evidenc je vsebinsko gledano sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, saj jo ZDavP izrecno ne predvideva.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 93, 93/2.ZPP člen 339, 339/2-3.
končni zapis o nadzoru nad izvajanjem programa zdravstvenih storitev – upravni akt – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločanje o civilnopravni pravici - stvarna pristojnost upravnega sodišča - revizija zaradi odstopa od sodne prakse
Končni zapis ni upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih stranke, niti drug akt, ki bi ga bilo mogoče na podlagi določb ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu ali v kakšnem drugem sodnem postopku.
lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - odločanje v obnovljenem postopku
Posledica izdaje sklepa o dovolitvi obnove pomeni zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova, če gre za odločbo, ki se prisilno ne izvršuje, kot sta to v obravnavani zadevi lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Šele, ko postane v obnovljenem postopku odločba o razveljavitvi odločbe, s katero je bil pravnomočno končan prejšnji postopek, pravnomočna, odpadejo učinki prejšnje odločbe in so izpolnjeni pogoji za začetek postopka, v katerem se na novo obravnava prvotni zahtevek.
vrnitev v prejšnje stanje – subjektivna okoliščina – očitna pomota
Očitna pomota po 3. odstavku 103. člena ZUP je subjektivna okoliščina stranke ali njenega pooblaščenca, zato se ni mogoče sklicevati na očitno pomoto tretje osebe. Pomota pri zapisu datuma ne more biti očitna pomota po 3. odstavku 103. člena ZUP, saj morajo biti očitne pomote po tej določbi neodvisne od strankine volje in dejanj.
Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče pritožbeni rok. Zato je pritožba, ki jo je revidentka prvostopenjskemu upravnemu organu poslala z navadno pošto in jo je ta prejel po poteku pritožbenega roka, prepozna.
ZUP člen 229. ZUS člen 3, 3/1, 34, 34/1-3, 34/1-5, 37, 37/1.
razširitev tožbe - nov upravni akt - pravica do pritožbe - dokončnost
Tožbo je mogoče po ZUS razširiti zgolj zoper dokončni upravni akt. Če je imela stranka možnost zoper upravni akt prve stopnje vložiti pritožbo, pa tega ni storila, sodišče prve stopnje njeno razširitev tožbe zavrže kot nedovoljeno.
Ker tožeča stranka kljub zagroženi denarni kazni ni izpolnila svoje obveznosti (prenehanje uporabe spornega objekta brez uporabnega dovoljenja) v roku, je upravni organ postopal pravilno, ko ji je v skladu z 298. členom ZUP odredil plačilo zagrožene denarne kazni.
obnova postopka – objektivni rok – začetek teka objektivnega roka
Po poteku zakonskega roka se obnova (razen v primerih, določenih v 5. odstavku 263. člena ZUP) ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti. Navedeni zakonski rok tako veže vse pravno zainteresirane osebe, to je poleg strank v postopku in upravnega organa, ki je vodil postopek, tudi osebe, ki bi morale biti udeležene v postopku, pa jim ni bila dana možnost udeležbe. Začetek teka petletnega objektivnega roka, kot ga je določal ZUP, pa je treba šteti od dneva vročitve odločbe stranki, ki je sodelovala v postopku.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo - ponarejeno potrdilo o poreklu – nova dejstva in novi dokazi – sojenje brez glavne obravnave – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZUP člen 260, 260/1-4.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Zgolj revizijska navedba: „da gre za vprašanja, ali je dopis Območne geodetske uprave Celje z dne 13.2.2002 po svoji vsebini akt, ki bi lahko vplival na odločitev prvostopenjskega organa oziroma ali gre za obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)“, za dovolitev revizije na podlagi 2. točke navedenega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča, saj po mnenju revizijskega sodišča sama presoja navedenega obnovitvenega razloga ne more pomeniti pomembnega pravnega vprašanja, pa tudi ta dopis nima značaja akta o tem vprašanju. Prav tako revident ne obrazloži in ne pojasni, katere opravilne številke zadev se nanašajo na pomembno pravno vprašanje in na odstop od sodne prakse. Prav tako se revident le pavšalno sklicuje na zelo hude posledice za stranko (3. točka navedenega odstavka 83. člena ZUS-1), z navedbo: „da je izgubil 237 m2 stavbnega zemljišča“, kar ne obrazloži in ne izkaže kot razlog iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1.