DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010335
ZUP člen 260, 260/1-9.ZDen člen 88.
obnova postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo – položaj stranke - upravičen predlagatelj obnove postopka – vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka - poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije
Predlagateljici obnove, ki je hkrati tudi vlagateljica denacionalizacijskega zahtevka, ni mogoče odrekati položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka, in s tem upravičenja, da na podlagi 9. točke 260. člena ZUP predlaga obnovo tega postopka.
zahteva za uvedbo postopka - zavrženje zahteve za uvedbo postopka – aktivna legitimacija za uvedbo postopka določitve statusa zaščitene kmetije
Glede na izrecno določbo Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, da se zaščitena kmetija določi po uradni dolžnosti, tožnik, ki je lastnik kmetije, nima aktivne legitimacije za uvedbo postopka zaradi določitve statusa zaščitene kmetije. Zato je bila njegova zahteva utemeljeno zavržena.
ZUP člen 226, 226/2, 258, 258/1. ZDavP člen 38, 38/5-1, 39.
zahteva za predložitev evidenc – sklep procesnega vodstva
Zahteva za predložitev davčnih evidenc je vsebinsko gledano sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, saj jo ZDavP izrecno ne predvideva.
ZUP člen 35, 37, 37/1, 237, 237/2, 247, 247/2. ZUS člen 14, 14/3.
izločitev uradne osebe – davčni inšpektor
Namen izločitvenega postopka je izločitev uradne osebe zaradi dvoma v njeno nepristranskost ter s tem zagotovitev objektivnosti upravnega postopka. Tožeča stranka pa uveljavlja kot razloge pravilnost vodenja postopka in zakonitost odločb, ki jih je izdala uradna oseba. To pa je predmet pritožbenega postopka zoper odločbo o glavni stvari.
V upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Revident bi moral v skladu s 5. členom Zakona o graditvi objektov, ki določa, da je uporabno dovoljenje pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, pridobiti uporabno dovoljenje že pred uporabo poslovno trgovskega objekta.
status civilnega invalida vojne – obnova postopka – novi dokazi
V zadevi ni sporno, da se je tožeča stranka poškodovala v taborišču za otroke ob sprožitvi alarma. Te okoliščine, katere potrjujeta tudi izjavi predlaganih prič, pa ne pomenijo vojnega dogodka v smislu ZCIV. Zato tudi predlagani novi dokazi – izjavi predlaganih prič ne bi pripeljali do drugačne odločitve in zato je bil predlog za obnovo pravilno in utemeljeno zavrnjen.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 93, 93/2.ZPP člen 339, 339/2-3.
končni zapis o nadzoru nad izvajanjem programa zdravstvenih storitev – upravni akt – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločanje o civilnopravni pravici - stvarna pristojnost upravnega sodišča - revizija zaradi odstopa od sodne prakse
Končni zapis ni upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih stranke, niti drug akt, ki bi ga bilo mogoče na podlagi določb ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu ali v kakšnem drugem sodnem postopku.
lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - odločanje v obnovljenem postopku
Posledica izdaje sklepa o dovolitvi obnove pomeni zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova, če gre za odločbo, ki se prisilno ne izvršuje, kot sta to v obravnavani zadevi lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Šele, ko postane v obnovljenem postopku odločba o razveljavitvi odločbe, s katero je bil pravnomočno končan prejšnji postopek, pravnomočna, odpadejo učinki prejšnje odločbe in so izpolnjeni pogoji za začetek postopka, v katerem se na novo obravnava prvotni zahtevek.
vrnitev v prejšnje stanje – subjektivna okoliščina – očitna pomota
Očitna pomota po 3. odstavku 103. člena ZUP je subjektivna okoliščina stranke ali njenega pooblaščenca, zato se ni mogoče sklicevati na očitno pomoto tretje osebe. Pomota pri zapisu datuma ne more biti očitna pomota po 3. odstavku 103. člena ZUP, saj morajo biti očitne pomote po tej določbi neodvisne od strankine volje in dejanj.
ZUP člen 229. ZUS člen 3, 3/1, 34, 34/1-3, 34/1-5, 37, 37/1.
razširitev tožbe - nov upravni akt - pravica do pritožbe - dokončnost
Tožbo je mogoče po ZUS razširiti zgolj zoper dokončni upravni akt. Če je imela stranka možnost zoper upravni akt prve stopnje vložiti pritožbo, pa tega ni storila, sodišče prve stopnje njeno razširitev tožbe zavrže kot nedovoljeno.
Ker tožeča stranka kljub zagroženi denarni kazni ni izpolnila svoje obveznosti (prenehanje uporabe spornega objekta brez uporabnega dovoljenja) v roku, je upravni organ postopal pravilno, ko ji je v skladu z 298. členom ZUP odredil plačilo zagrožene denarne kazni.
Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče pritožbeni rok. Zato je pritožba, ki jo je revidentka prvostopenjskemu upravnemu organu poslala z navadno pošto in jo je ta prejel po poteku pritožbenega roka, prepozna.
obnova postopka – objektivni rok – začetek teka objektivnega roka
Po poteku zakonskega roka se obnova (razen v primerih, določenih v 5. odstavku 263. člena ZUP) ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti. Navedeni zakonski rok tako veže vse pravno zainteresirane osebe, to je poleg strank v postopku in upravnega organa, ki je vodil postopek, tudi osebe, ki bi morale biti udeležene v postopku, pa jim ni bila dana možnost udeležbe. Začetek teka petletnega objektivnega roka, kot ga je določal ZUP, pa je treba šteti od dneva vročitve odločbe stranki, ki je sodelovala v postopku.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4, 83, 83/1. ZUP 281, 281/1.
nedovoljena revizija stranke z interesom – odpravljena odločba tožene stranke – odločba upravnega organa ni dokončna
V obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi 4. odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZUP člen 260, 260/1-4.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Zgolj revizijska navedba: „da gre za vprašanja, ali je dopis Območne geodetske uprave Celje z dne 13.2.2002 po svoji vsebini akt, ki bi lahko vplival na odločitev prvostopenjskega organa oziroma ali gre za obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)“, za dovolitev revizije na podlagi 2. točke navedenega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča, saj po mnenju revizijskega sodišča sama presoja navedenega obnovitvenega razloga ne more pomeniti pomembnega pravnega vprašanja, pa tudi ta dopis nima značaja akta o tem vprašanju. Prav tako revident ne obrazloži in ne pojasni, katere opravilne številke zadev se nanašajo na pomembno pravno vprašanje in na odstop od sodne prakse. Prav tako se revident le pavšalno sklicuje na zelo hude posledice za stranko (3. točka navedenega odstavka 83. člena ZUS-1), z navedbo: „da je izgubil 237 m2 stavbnega zemljišča“, kar ne obrazloži in ne izkaže kot razlog iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo - ponarejeno potrdilo o poreklu – nova dejstva in novi dokazi – sojenje brez glavne obravnave – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
denacionalizacija - solastništvo podržavljenih nepremičnin – enotno sosporništvo - učinek vložene pritožbe za druge upravičence – odločanje v okviru zahtevka
Solastniki podržavljenih nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, so glede na določbe ZDen samostojni upravičenci do denacionalizacije, vsak za svoje podržavljeno premoženje oziroma svoj idealni solastninski delež na podržavljeni nepremičnini ter se o denacionalizaciji za vsakega od njih odloča v odvisnosti od tega, ali je vložil zahtevo za denacionalizacijo, izkazal upravičenost do denacionalizacije ter glede na njegova procesna dejanja v postopku, ki učinkujejo le zanj. Njihove pravice so, kot to velja tudi za solastninske deleže, individualne, čeprav izvirajo iz idealnih deležev na istem premoženju.
CZ (1995) člen 6, 6/1, 120, 120/1, 120/4. ZUP (1986) člen 9. Pravilnik o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta člen 30, 30/3-1, 30/3-2.
prometni davek – izvoz blaga – carinski postopek – prosta presoja dokazov – formalna dokazna pravica – določen dokazni predlog
Izvoznik blaga je po CZ (1995) izkazoval izvoz blaga le z listinami, ki jih je na podlagi zakona predpisoval pravilnik. Dokazovanje izvoza blaga z drugimi dokazi ni bilo mogoče. Dokazni predlog mora biti določen, sicer ga sodišče ne upošteva.