Sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja, zato napak pri ugotavljanju dejanskega stanja tožnik ne more uspešno uveljavljati v revizijskem postopku. Ker pa je odločitev procesne narave, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti pravilnosti uporabe materialnega prava.
ničnost odločbe o razrešitvi višjega upravnega delavca – ničnostni razlogi – prisiljenje, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje – nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost
Stališče sodišča prve stopnje, da je odločitev tožene stranke, kot izhaja iz odločbe z dne 3.10.1996, katere ugotovitev ničnosti zahteva tožnik, v skladu z njeno odločitvijo na seji z dne 26.9.1996, in sicer v delu, ko je bilo sprejeto, da se tožnika razreši dolžnosti svetovalca glavnega republiškega inšpektorja, ni pa skladno v delu, kjer se navaja razlog za tako razrešitev, je po mnenju revizijskega sodišča pravilno. Vendar to dejstvo v upravno–pravnem smislu nima kakšnih posebnih posledic, lahko pa jih ima na delovno–pravnem področju, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Zato ničnostna razloga iz 5. in 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP nista podana.
ZUP (1986) člen 249, 249/1-1, 249/1-4, 256, 256/1, 257, 257/1.ZIL člen 122.
prenos patenta po določbah 122. člena ZIL – obnova postopka – obnova postopka po uradni dolžnosti – verjetno izkazan obnovitveni razlog
Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta), temveč da se je od njih razlikoval že dne 6.8.1996, ko je bila o zahtevi za prenos patenta izdana ugodilna odločba.
Določba 7.a člena ZNZGP se na podlagi uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ (Uradni list SFRJ, št. 56/54 in 57/55) v jugoslovanskem delu svobodnega tržaškega ozemlja (cona B) ni uporabljala do 7.10.1972. Novela te uredbe (Uradni list SFRJ, št. 51/72) je črtala izvzetje in uporabo tega dela člena 7.a ZNZGP, tako da se je del navedene zakonske določbe začel uporabljati v bivši coni B z dne 8.10.1972. S to Uredbo torej ni bila predpisana nacionalizacija, temveč je bila omogočena uporaba 7.a člena ZNZGP, s katerim je bila izvedena nacionalizacija. Ob izdaji odločbe 17.12.1973 je bil upravni organ pristojen za izdajo ugotovitvene odločbe, zato uveljavljani ničnostni razlog tudi po presoji revizijskega sodišča ni podan.
Ker je stranko v carinskem postopku zastopala pooblaščena špedicija, se vročitev pooblaščeni špediciji šteje kot vročitev stranki (3. odstavek 87. člena ZUP 1986) in rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva vročitve pooblaščeni špediciji.
ZP-1 člen 58, 60, 63, 63/8, 64. ZUP člen 68, 101, 101/2..
postopek o prekršku - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa - preizkus pravočasnosti zadeve pri sodišču - smiselna uporaba ZUP - roki - štetje rokov - iztek roka
Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, se roki v postopku o zahtevi za sodno varstvo pred prekrškovnim organom iztečejo s pretekom prvega naslednjega delavnika, pri čemer ni pomembno, ali prekrškovni organ (policijska postaja) v teh dneh dela.
skrbništvo – določitev skrbnika za poseben primer – lastnost stranke v postopku
Položaj stranke v postopku za postavitev skrbnika za poseben primer gre le osebi, ki se postavlja pod skrbništvo in osebi, ki je postavljena za skrbnika. Druge osebe v tem postopku ne morejo varovati svojih pravic in pravnih koristi, saj se o njih ne odloča.
Obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je dovoljena le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino gradbenega dovoljenja.
V obnovljenem postopku (drugem postopku) ni mogoče dokazovati, da je v prvem postopku v resnici obstajalo neko dejstvo, če se je v prvem postopku dejstvo dokazovalo z listino, ki pa obstoja tega dejstva v resnici ni dokazovala in je upravni organ zaradi predložene listine zašel v zmoto glede obstoja dejstev.
ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/2.ZUS-1 člen 59, 75, 75/2.
carine - obnova postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu blaga - rok za izdajo sklepa o obnovi - glavna obravnava - ZUS-1
Ker gre pri izdaji sklepa o dovolitvi obnove postopka le za pravno presojo zakonskih pogojev za uporabo obnove kot izrednega pravnega sredstva, glede na določbo 2. alineje 2. odstavka 59. člena in 2. odstavka 75. člena ZUS-1, prvostopno sodišče s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, ni bistveno kršilo pravil postopka v upravnem sporu.
Ničnostni razlog po 1. točki 267. člena ZUP (1986) ni podan, če je odločil o nacionalizaciji upravni organ, saj je bila nacionalizacija v upravni pristojnosti.
denacionalizacija - vlaganja v denacionalizirano nepremičnino - dokazovanje z izvedencem - odklonitev plačila stroškov izvedenca - presoja ostalih predloženih dokazov
Prvostopni upravni organ bi moral svojo odločitev o zavrnitvi vlagateljičinega zahtevka, po ugotovitvi, da dokaza z izvedencem zaradi odklonitve plačila stroškov ne bo izvedel, sprejeti po presoji ostalih v upravnih spisih predloženih dokazov, to je zapisnika o cenitvi lastnih vlaganj v obnovo stanovanja z dne 15.5.2001, tehničnega mnenja M.M. z dne 3.7.1987 ter potrdila Občinskega komiteja za gradbene za komunalne zadeve Občine Maribor z dne 6.7.1987 o priglašenih delih. Ker takšna presoja v postopku pred prvostopnim upravnim organom ni bila opravljena je tožena stranka ravnala pravilno, ko je odločbo upravnega organa odpravila in zadevo vrnila v ponoven postopek.
ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/2.ZUS-1 člen 59, 75, 75/2.
carine - obnova postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu blaga - rok za izdajo sklepa o obnovi - glavna obravnava - ZUS-1
Ker gre pri izdaji sklepa o dovolitvi obnove postopka le za pravno presojo zakonskih pogojev za uporabo obnove kot izrednega pravnega sredstva, glede na določbo 2. alineje drugega odstavka 59. člena in drugega odstavka 75. člena ZUS-1, prvostopno sodišče s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, ni bistveno kršilo pravil postopka o upravnem sporu.
ZUP (1986) člen 249.ZDen člen 25, 25/5, 25/6, 25/7.SZ člen 116, 117.
obnova postopka - pravni interes za obnovo postopka - zahtevek za povrnitev vlaganj - ločenost postopka za povrnitev vlaganj in denacionalizacijskega postopka - dopolnilni postopek
Če z odločbo še ni bilo odločeno o nekem zahtevku in je kasnejša odločitev o tem zahtevku še mogoča, potem stranka, ki uveljavlja ta zahtevek, nima pravnega interesa za obnovo postopka.
ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1-4, 263, 263/1, 263/4, 263/5.
patentno zastopništvo - vpis v register - obnova postopka
Izjemoma je mogoče predlagati oziroma začeti obnovo tudi po poteku petletnega roka, vendar samo iz razlogov po 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP. Dopis Zveze inženirjev Srbije in Črne gore, ki navaja priloge, ki jih je tožeča stranka priložila, da je lahko opravljala specialistični izpit za patente inženirje in zastopnike, ni novi akt, ki bi drugače reševal katerokoli relevantno predhodno vprašanje.
osebno ime - izjava volje v upravnem postopku - preklic izjave volje - soglasje - osebnostne pravice
Soglasje veže stranko najkasneje od takrat naprej, ko vloga (h kateri je bilo podano soglasje) prispe k upravnemu organu. Stranka ne more preklicati soglasja, potem ko soglasje prispe k upravnemu organu.
Izpodbijani sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka je zgolj procesni sklep, ki ne temelji na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, temveč na pravni presoji določb ZUP. Razlaga pojmov ZUP pa ne predstavlja uporabe materialnega prava, ki zaradi procesne narave izpodbijanega sklepa v tej zadevi sploh ne bi bilo uporabljeno. Ker se v reviziji zatrjuje kršitev pravil upravnega postopka, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava.
ZUS-1 člen 78, 78/3.ZUP člen 61, 61/2.ZDen člen 67.
smrt stranke - pooblastilo
Po 2. odstavku 61. člena ZUP pooblastilo pooblaščencu ne preneha, če stranka med postopkom umre, temveč velja naprej, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa svojega pooblastila po ZUP (1986) ne more prenesti na drugega brez posebnega pooblastila.