Ker je s tožbo v tem upravnem sporu izpodbijana procesna odločitev, je po presoji revizijskega sodišča sodišče prve stopnje kot procesno pomembne okoliščine pri presoji zakonitosti upravnega akta pravilno štelo tiste, ki se nanašajo na uveljavljani ničnostni razlog.
ničnost odločbe o nacionalizaciji – ugotovitvena odločba
Ker je odločba o nacionalizaciji, izdana na podlagi 7a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, deklaratorne narave, kar pomeni, da le ugotavlja določeno pravno razmerje, ki obstoji že po samem zakonu, te odločbe ni mogoče izreči za nično zaradi razloga iz 5. točke 1. odstavka 279. člena ZUP.
lokacijsko dovoljenje – gradbeno dovoljenje – uporabno dovoljenje – obnova upravnega postopka – rok za vložitev predloga za obnovo upravnega postopka
Predlog za obnovo postopkov, vložen več kot 5 let po vročitvi odločbe strankam, je prepozen glede na 4. odstavek 263. člena ZUP. Na objektivni zakonski rok so vezane vse pravno zainteresirane osebe, torej tudi osebe, ki bi morale biti udeležene v postopku, pa jim ni bila dana možnost udeležbe.
obnova denacionalizacijskega postopka – upravičenci do obnove
Priglasitev, vložena na podlagi okrožnice Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 11.7.1990, ki se je nanašala na izvajanje zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini oziroma priglasitev, ki jo je na podlagi poziva Sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo Občine ... za tožnikovo pravno prednico dne 18.9.1990 vložila E.E., je predstavljala le informativni podatek o obsegu premoženja, ki bo zajeto v postopkih denacionalizacije. Z njo ni bil začet upravni denacionalizacijski postopek v smislu 123. člena ZUP (1986).
Ker gre po vsebini tožnikove revizije za zatrjevanje kršitev pravil upravnega postopka, ki se nanašajo na samo izdajo uporabnega dovoljenja, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka pri odločanju v upravnem sporu. Revizijsko sodišče pa se v celoti strinja s presojo sodišča prve stopnje, da zatrjevane nepravilnosti v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne predstavljajo razlog za izrek ničnosti.
Naslovnik pošiljke ni dvignil, kot je to razvidno iz pravilno sestavljenih vročilnic, zato je po 15-ih dneh nastopila fikcija, da je bilo pisanje tožniku vročeno. Zgolj zaradi okoliščin, v katerih naj bi tožnik v času vročanja živel, pa ni mogoče govoriti o pomoti pri vročanju.
Ker ugotavljanje ničnosti pravnih poslov spada v sodno pristojnost, je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, da je v skladu s 1. odstavkom 144. člena ZUP (1986) prekinil denacionalizacijski postopek, dokler pristojno sodišče ne bo pravnomočno odločilo o lastništvu predmetne nepremičnine. Od rešitve tega predhodnega vprašanja je namreč odvisno, ali je vrnitev predmetne nepremičnine možna v naravi ali je možna le v obliki odškodnine.
tožba v upravnem sporu - izpodbijani upravni akt - upravni akt upravnega organa prve ali druge stopnje - upravni akt s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih in koristih
Akta (odločba), s katerim se odloči o pravnem sredstvu, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZDen člen 44, 44/1. ZUP (1986) člen 190, 190/1. ZKIK člen 28.
denacionalizacija - čas podržavljenja - status zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč - zaslišanje izvedenca v upravnem postopku - načelo neposrednega izvajanja dokazov - porušeni objekti - funkcionalno zemljišče
Po presoji pritožbenega sodišča je v primeru zaplembe po 28. členu ZKIK do podržavljenja prišlo z izdajo odločbe pristojnega okrajnega sodišča o izreku zaplembe. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, upoštevajoč ugotovitev upravnih organov, da so vsi objekti porušeni, pravilno presodilo, da je vrednotenje parcel z upoštevanjem faktorja 0,4 skladno z Navodilom.
ZDen člen 64, 64/1, 64/2. ZUP (1986) člen 256, 256/1.
denacionalizacija - več razlaščencev - zahteva enega vlagatelja - pravočasnost - obnova postopka - stranka v postopku
Zahteva za denacionalizacijo enega od vlagateljev je v korist vseh dedičev, ki pridejo v poštev za uveljavljenje pravic, na katere se zahteva nanaša, vezana samo pravica pravnih naslednikov glede premoženja njihovega skupnega pravnega prednika, kar pa pokojni A.A. nesporno tožnikoma ni bil. Zato za tožnika z vložitvijo zahteve po denacionalizaciji premoženja A.A. ni bil tudi varovan rok iz 1. odstavka 64. člena ZDen za zahtevek po pravnih prednikih tožnikov. Ker tako tožnika nista imela položaja stranke v denacionalizacijskem postopku po pokojnem A.A., tudi nista upravičeni osebi za vložitev predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka po njem.
Sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja, zato napak pri ugotavljanju dejanskega stanja tožnik ne more uspešno uveljavljati v revizijskem postopku. Ker pa je odločitev procesne narave, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti pravilnosti uporabe materialnega prava.
ničnost odločbe o razrešitvi višjega upravnega delavca – ničnostni razlogi – prisiljenje, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje – nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost
Stališče sodišča prve stopnje, da je odločitev tožene stranke, kot izhaja iz odločbe z dne 3.10.1996, katere ugotovitev ničnosti zahteva tožnik, v skladu z njeno odločitvijo na seji z dne 26.9.1996, in sicer v delu, ko je bilo sprejeto, da se tožnika razreši dolžnosti svetovalca glavnega republiškega inšpektorja, ni pa skladno v delu, kjer se navaja razlog za tako razrešitev, je po mnenju revizijskega sodišča pravilno. Vendar to dejstvo v upravno–pravnem smislu nima kakšnih posebnih posledic, lahko pa jih ima na delovno–pravnem področju, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Zato ničnostna razloga iz 5. in 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP nista podana.
ZUP (1986) člen 249, 249/1-1, 249/1-4, 256, 256/1, 257, 257/1.ZIL člen 122.
prenos patenta po določbah 122. člena ZIL – obnova postopka – obnova postopka po uradni dolžnosti – verjetno izkazan obnovitveni razlog
Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta), temveč da se je od njih razlikoval že dne 6.8.1996, ko je bila o zahtevi za prenos patenta izdana ugodilna odločba.
Določba 7.a člena ZNZGP se na podlagi uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ (Uradni list SFRJ, št. 56/54 in 57/55) v jugoslovanskem delu svobodnega tržaškega ozemlja (cona B) ni uporabljala do 7.10.1972. Novela te uredbe (Uradni list SFRJ, št. 51/72) je črtala izvzetje in uporabo tega dela člena 7.a ZNZGP, tako da se je del navedene zakonske določbe začel uporabljati v bivši coni B z dne 8.10.1972. S to Uredbo torej ni bila predpisana nacionalizacija, temveč je bila omogočena uporaba 7.a člena ZNZGP, s katerim je bila izvedena nacionalizacija. Ob izdaji odločbe 17.12.1973 je bil upravni organ pristojen za izdajo ugotovitvene odločbe, zato uveljavljani ničnostni razlog tudi po presoji revizijskega sodišča ni podan.
skrbništvo – določitev skrbnika za poseben primer – lastnost stranke v postopku
Položaj stranke v postopku za postavitev skrbnika za poseben primer gre le osebi, ki se postavlja pod skrbništvo in osebi, ki je postavljena za skrbnika. Druge osebe v tem postopku ne morejo varovati svojih pravic in pravnih koristi, saj se o njih ne odloča.
ZP-1 člen 58, 60, 63, 63/8, 64. ZUP člen 68, 101, 101/2..
postopek o prekršku - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa - preizkus pravočasnosti zadeve pri sodišču - smiselna uporaba ZUP - roki - štetje rokov - iztek roka
Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, se roki v postopku o zahtevi za sodno varstvo pred prekrškovnim organom iztečejo s pretekom prvega naslednjega delavnika, pri čemer ni pomembno, ali prekrškovni organ (policijska postaja) v teh dneh dela.
Ker je stranko v carinskem postopku zastopala pooblaščena špedicija, se vročitev pooblaščeni špediciji šteje kot vročitev stranki (3. odstavek 87. člena ZUP 1986) in rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva vročitve pooblaščeni špediciji.
Obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je dovoljena le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino gradbenega dovoljenja.