izločitev uradne osebe - denacionalizacija - revizija - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Iz vsebine pritožbe izhaja, da revident izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, to pa je nedopusten revizijski razlog in s tem revizije ni mogoče utemeljevati, saj razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presega okvir možne presoje v revizijskem postopku (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Revident v reviziji pavšalno navaja, da izpodbija sodbo in sklep sodišča prve stopnje zaradi kršitve denacionalizacijskega kot upravnega postopka. To pa nista dovoljena revizijska razloga, saj se po 1. odstavku 1. točke 85. člena ZUS-1 sodba prve stopnje lahko z revizijo izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 85. člena zakona. Ker revident v pritožbi ni navedel nobene kršitve ZUS-1, revizijsko sodišče pa po določbi 86. člena ZUS-1 preizkuša izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, preizkusa glede bistvenih kršitev ZUS-1 revizijsko sodišče ni opravilo.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/1, 107/2.ZDen člen 6, 6/2. ZUP (1986) člen 185, 222, 222/1, 222/3.
sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - dovoljenost pritožbe
Niti v ZUP (1986) niti v kasnejšem ZUP ni določbe, po kateri bi bila zoper sklep o postavitvi izvedenca in založitvi sredstev za njegovo delo dopustna posebna pritožba. Zato je bila vložena pritožba v upravnem postopku pravilno in zakonito zavržena.
URBANIZEM - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS19073
ZUP (1986) člen 270, 270/1, 281, 281/2.ZUS-1 člen 75, 75/3, 78, 78/3, 92.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odlog izvršbe - opravilna sposobnost
Iz sodnega spisa ne izhaja, da bi bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tudi zatrjevane (in izkazane) zdravstvene težave tožnika ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS18938
ZUS-1 člen 83, 85.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku - revizija - revizijski razlogi
Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizijo je po 85. členu ZUS-1 dopustno vložiti zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Tožniki so z razlastitvijo izgubili lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah. Kasneje pa je prišlo do odprave odločbe o razlastitvi. Z dokončnostjo odločbe o odpravi razlastitvene odločbe so tožniki pridobili pravico, da se sporne nepremičnine v stečaju izločijo iz premoženja tožene stranke.
Za odločitev o obstoju izločitvene pravice ni pomembno trenutno zemljiškoknjižno stanje in prav tako ni potrebno, da bi tožniki ob začetku stečajnega postopka že izpolnjevali vse pogoje za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS18979
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/1-3, 75/2, 75/3, 75/4, 76, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 72, 72/5.ZPP člen 339, 339/2-8.ZUP člen 263, 263/4, 268, 268/1, 270, 270/1, 272, 272/2.ZDen člen 25, 25/6.ZDen-B člen 23.
denacionalizacija - obnova postopka - obseg odločanja v obnovljenem postopku - pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - glavna obravnava - opustitev vročitve odgovora na tožbo - vračanje v naravi z doplačilom povečane vrednosti premoženja po podržavljenju
Pri odločanju v obnovljenem postopku je organ vezan na obseg dovoljene obnove, določen s sklepom o obnovi postopka. V pritožbi v upravnem sporu je mogoče pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja uveljavljati le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče samo. Vrhovno sodišče pri odločanju o pravnih sredstvih, vloženih pred 1.1.2007, uporablja ZUS-1. Ta pa določa, da je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu zaradi opustitve glavne obravnave podana le, če je ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, kar pa v tem primeru ni. Opustitev vročitve odgovora na tožbo je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu le, če je to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, kar v tem primeru ni. Podržavljeno premoženje je dopustno vrniti v naravi in šele z dopolnilno odločbo odločiti o odškodnini zaradi povečanja vrednosti premoženja po podržavljenju.
ZUP člen 2, 215, 215/6. ZUS člen 34, 34/1-3, 34/1-5.
odločba brez pravnega pouka - dopustnost upravnega spora
Neobstoječ pouk o pravnem sredstvu ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Če pa odločba sploh nima pouka, stranka lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v 8 dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni. V takem primeru teče rok za pritožbo oziroma za sodno tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe (6. odstavek 215. člena ZUP).
Ker tožničina, po poteku z ZDen določenega prekluzivnega roka vložena, zahteva za vračilo nepremičnin, ki so bile razlaščene, ni bila zajeta v pravočasno vloženih zahtevkih za denacionalizacijo gozda in stanovanjske hiše, jo je šteti kot samostojno vlogo, podano po poteku z zakonom določenega roka za vložitev denacionalizacijskih zahtev.
obnova postopka - revizijski razlogi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - meje preizkusa po uradni dolžnosti
V obravnavani zadevi je s tožbo izpodbijana procesna odločitev tožene stranke, glede na obseg revizijskih razlogov (1. odstavek 85. člena ZUS-1) pa lahko revizijsko sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje le v okviru procesnih razlogov in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1.
zavrženje zahteve za začetek postopka - res iudicata - učinek odločbe o ustavni pritožbi - formalna pravnomočnost
Ugodilna odločba o ustavni pritožbi spremeni pravno stanje le glede vlagatelja ustavne pritožbe in le v določeni upravni zadevi. Vlagatelj vloge se ne more sklicevati na novo pravno stanje, če se odločba o ustavni pritožbi ne nanaša prav nanj in na isto upravno zadevo. Če se tudi dejansko stanje ni spremenilo in je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno, se takšna vloga zavrže.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku
Pri pravnomočno končanih denacionalizacijskih postopkih, v katerih je bilo odločeno o denacionalizaciji premoženja, kjer tožeča stranka ni niti upravičenec, niti pravni naslednik upravičencev, ne odloča o nobeni njeni pravici ali pravni koristi.
ZDen člen 25. ZUS člen 60, 60/1, 60/1-3.ZUP člen 254, 254/2.
obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka - odgovor na pritožbene navedbe
Ker se niti prvostopenjski upravni organ pri odločitvi o obnovi postopka, niti tožena stranka v pritožbenem postopku v zvezi s pritožbenimi ugovori nista opredelila do dela predloga o obnovi postopka, je po presoji revizijskega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka s tem, ko v zvezi z navedenim ni odgovorila na pritožbene navedbe niti na navedbe o stroških postopka, bistveno kršila določbe postopka, saj je to vplivalo na odločitev o zadevi.
Tudi v primerih, ko je izvršilni naslov odpravljen, to ne vpliva na upravni spor, ampak je to le okoliščina, ki vpliva na nadaljnji potek izvršilnega postopka. Če je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen, se po določbi prvega odstavka 293. člena ZUP upravna odločba po uradni dolžnosti ustavi in se opravljena dejanja odpravijo. Sklep o ustavitvi upravne izvršbe pa po uradni dolžnosti lahko izda le upravni organ, pristojen za izvršbo. V tem upravnem sporu zato revident ne more uspeti z ugovorom, da sta izpodbijana odločba tožene stranke in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nezakoniti in da ju je treba odpraviti, ker je uspel v upravnem sporu o glavni stvari, pri čemer pa revizijsko sodišče pripominja, da prvostopna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, z navedeno sodbo ni bila odpravljena.
Če na zemljišču, ki je vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti. Takšna odločba o vrnitvi je zato nična (3. točka 1. odstavka 279. člena ZUP).
ZDen člen 62. ZUP (1986) člen 216, 216/1.ZUS-1 člen 85, 85/2.
denacionalizacija - vezanost upravnega organa na zahtevek - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - načelo dispozitivnosti
V postopku denacionalizacije velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka. ZDen v 62. členu določa obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati, in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
ZUP (1986) člen 267.ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 92, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 339, 339/2-14.
ničnost odločbe o podržavljenju - pristojnost organa - nepravilen ali nezakonit akt o podržavljenju
Da se lahko odločba izreče za nično, mora biti izpolnjen eden od pogojev iz 267. člena ZUP (1986). Pristojnost organa zajema njegovo zakonsko pooblastilo, da odloča o upravnih stvareh na področjih, za katera je ustanovljen. Za odločanje o zaplembah so bile z Odlokom AVNOJ pristojne zaplembne komisije, le za zaplembe vojnim zločincem pa je bilo pristojno sodišče. Ker v tem primeru prejšnji lastnik ni bil vojni zločinec, za zaplembo njegovega premoženja ni bilo pristojno sodišče. Če pa je zaplembna komisija kot pristojni organ izdala nepravilno ali nezakonito odločbo o zaplembi, ne gre za vprašanje pristojnosti organa, temveč za nezakonito odločbo po vsebini. To pa ni razlog za ničnost.
ZUP člen 129, 129/1-4.ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - obnova postopka - ponovni predlog - ista dejanska in pravna podlaga - o prvotnem predlogu še ni pravnomočno odločeno - zavrženje
Predlog za obnovo postopka zoper iste upravne akte se zavrže, če o predhodnem predlogu za obnovo postopka zoper iste upravne akte, vložene na isti dejanski in pravni podlagi še ni bilo pravnomočno odločeno.