Ker je bila odločba, katere ničnost predlaga tožnik, že odpravljena po nadzorstveni pravici in torej ne obstoji, ni potrebe po zagotovitvi pravne varnosti tožnika s tem, da se ugotovi njena ničnost. Pravne posledice odprave odločbe po nadzorstveni pravici so enake kot pravne posledice ugotovitve ničnosti.
ničnost odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila - ničnost odločbe odpravljene po nadzorstveni pravici
Ker je izdaja odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila o dejstvu iz uradne evidence izrecno predvidene v določbi 171. člena ZUP 1986, taka odločba ni nična iz razloga 1. točke 279. člena ZUP in ker se taka odločba - negativno potrdilo ne izvršuje, tudi ni podan ničnostni razlog iz 3. točke 279. člena ZUP.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tudi, če bi tožnica na novo pridobljene podatke iz Arhiva RS uporabila v prejšnjem postopku, po oceni sodišča ne bi pripeljali do drugačnih ugotovitev v zvezi z državljanstvom, saj se v njih potrjuje madžarsko državljanstvo. Kot novo dejstvo sodišče ne more upoštevati članek, objavljen v reviji: Dignitas 2, kot tudi ne novejše sodne prakse Evropskega sodišča, zato zavrača kot neutemeljene tožničine revizijske ugovore, ki nimajo opore v taksativno naštetih točkah od 1 do 10 točke 260. člena ZUP.
ZUP člen 180a.ZUreP-1 člen 80. ZUS člen 76, 107, 107/2.
lokacijska informacija - sprememba lokacijske informacije
Lokacijska informacija ima pravno naravo potrdila iz uradne evidence, zato lahko stranka v primeru, če ni v skladu z uradno evidenco, zahteva njeno spremembo.
ZUP (1986) člen 263, 263/2, 264, 264/3.ZUS-1 člen 92.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Po določbi 3. odstavka 264. člena ZUP (1986) je odločbo o razveljavitvi po nadzorstveni pravici na podlagi 2. odstavka 263. člena tega zakona mogoče izdati v enem letu, ko je postala odločba o upravnem sporu dokončna. V tem roku nedvomno postane prvostopna odločba, zoper katero ni bilo vloženo nobeno redno pravno sredstvo, dokončna, izvršljiva in seveda tudi pravnomočna. Uporabljeno izredno pravno sredstvo je, v zakonu predviden dopusten poseg v tako odločbo. V pravnomočno odločbo se poseže za naprej, saj gre za razveljavitev, ne pa za odpravo odločbe, kar pomeni, da pravne posledice, ki so iz razveljavljene odločbe nastale, do njene razveljavitve ostanejo v veljavi ter se ne odpravijo, ne morejo pa iz nje nastati po razveljavitvi nove pravne posledice.
Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu procesni akt, se pri odločanju o utemeljenosti revizije vprašanje pravilnosti postopka izdaje takšnega akta praviloma ne upošteva kot razlog pravilne uporabe materialnega prava po 1. odstavku 85. člena ZUS-1.
ZUS člen 59.ZUS-1 člen 22, 75, 75/3, 85, 93, 93/1.ZPP člen 165, 339, 339/2-14.ZUP člen 68.
pravočasnost pritožbe - priporočena oddaja na pošti - razlogi sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Od okoliščine, ki jo zatrjuje tožeča stranka, da je bila pritožba poslana priporočeno po pošti, je odvisna njena pravočasnost. Sodišče se do teh ugovorov tožeče stranke ni opredelilo, zato se izpodbijana sodba v tem delu ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka po 3. odstavku 75. člena ZUS-1.
ukrep gradbenega inšpektorja - novo dejstvo in nov dokaz - obnova upravnega postopka - sanacija brežine
Tožnika bi lahko oziroma bi morala, glede na to, da sta bila z okoliščino, da je bilo nasutje ob njuni gradbeni parceli izvedeno, nesporno seznanjena že pred izdajo inšpekcijske odločbe, s katero jima je bila naložena sanacija brežine, to dejstvo, za katerega menita, da bi (lahko) vplivalo na odločitev glede sanacije brežine, zoper katero sta vložila predlog za obnovo postopka, navajati že v prvotnem upravnem postopku na prvi stopnji.
Ker v izreku odločbe, ki se izvršuje, ni bilo odločeno o premičnih stvareh, katerih vračilo je tožnik tudi uveljavljal v denacionalizacijskem postopku, je bila kršena določba 1. odstavka 208. člena ZUP 1986.
denacionalizacija - oblika vračila - zavrnjeno vračilo v naravi - naknadna zahteva za plačilo odškodnine - izdaja dopolnilne odločbe
Tožnik po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila njegova zahteva za denacionalizacijo nepremičnine v naravi zavrnjena, ne more več zahtevati denacionalizacije v obliki odškodnine.
denacionalizacija - vračilo deležev javne trgovinske družbe - pravočasna zahteva zahteva enega družbenika - naknadne zahteve ostalih družbenikov - rok za vložitev zahteve
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da so tožniki lahko upravičeni le do kapitalskega deleža njihovega pravnega prednika, oziroma upravičenca, ne pa tudi do celotnega premoženja javne trgovinske družbe. Uporaba določbe 2. odstavka 64. člena ZDen v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Prvostopni upravni organ je zato postopal pravilno, ko je denacionalizacijsko zahtevo tožnikov kot prepozno zavrgel, saj je bila vložena po preteku prekluzivnega materialnega roka iz 1. odstavka 64. člena ZDen.
denacionalizacija - obnova postopka - materialno pravo kot obnovitveni razlog - status upravičenca ob pogoju vzajemnosti
Po izdaji upravne odločbe sprejet predpis, ki priznava pravico do denacionalizacije tudi tujim državljanom ob pogoju vzajemnosti, ne predstavlja obnovitvenega razloga.
V upravnem postopku se lahko ugotavlja le ničnost upravnega akta – upravne odločbe, ne pa tudi drugih aktov. Poročilo NOO šteje za upravni akt le, če je bila za v njem obravnavano osebo najprej izdana kazenska sodba; v drugih primerih pa je treba tako poročilo obravnavati kot kazensko sodbo in ga je mogoče izpodbijati le v kazenskem postopku.
ZUS-1 člen 85. 92, 107, 107/2.ZUP člen 260, 260/4.
denacionalizacija -obnova postopka - predhodno vprašanje kot obnovitveni razlog
Pravno stališče o pravilni razlagi materialnega prava v postopku denacionalizacije ni obnovitveni razlog v smislu 4. točke 260. člena ZUP in s tem tudi ne revizijski razlog po 85. členu ZUS-1.
ZIS člen 3, 3/2, 55, 63, 68.ZUP člen 209. ZUS člen 34.ZUS-1 člen 76, 107.
podelitev koncesije – igre na srečo – soglasje lokalne skupnosti – izpodbijanje akcesornega akta v upravnem sporu
Če je v zakonu določeno, da odloča en organ s poprejšnjim soglasjem drugega organa, se izda odločba po tem, ko da drugi organ soglasje. Ker je z ZIS predpisana pridobitev soglasja lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju pred dodelitvijo koncesije, zavrnitev soglasja lokalne skupnosti ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - napačen sklep o dejanskem stanju - pritožbeni in ne obnovitveni razlog
Po določbi 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in sta tako revizijsko sodišče kot stranke vezani na dejansko podlago, na kateri temelji izpodbijana sodba. To pomeni, da je vezano na ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, da potrdilo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 15.2.2001, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, in sklep o dedovanju tega sodišča z dne 10.11.1997, ki je bil izveden v zemljiški knjigi, ne predstavljata novega dokaza, ki bi bil lahko podlaga za obnovo postopka. Napačen sklep o dejanskem stanju na podlagi listin, ki so bile v upravnem postopku uporabljene, pa ni obnovitveni razlog.
V upravnem sporu je izpodbijana procesna odločitev, sprejeta v upravnem postopku. Materialno pravo tako ni bilo uporabljeno. Revizijsko sodišče zato izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS18308
ZUP člen 260, 260/9. ZUS člen 20, 20/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 75/3, 78, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 165, 165/1, 339, 339/2.ZDen člen 71.
obnova denacionalizacijskega postopka - pravni interes - vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja na nepremičnini - revizija
Tudi če so izpolnjeni drugi formalni pogoji za uvedbo obnove denacionalizacijskega postopka, se ta ne dovoli, če predlagatelj nima pravnega interesa za obnovo, to pa je tudi tedaj, ko si z odločanjem v obnovljenem postopku ne more izboljšati položaja, ker so vrnjene nepremičnine že prešle v last tretjih oseb.
ZUP 1986 člen 9.ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 85/2, 86, 92, 107, 107/2.ZDen člen 66, 66/3.
izločitev uradne osebe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev - procesna odločitev - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - pristojnost predstojnika izpostave upravne enote
Ker ZUP (1986) ni predvideval posebne pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev uradne osebe, je odločitev tožene stranke, ki je posebno pritožbo zavrgla kot nedovoljeno, pravilna in zakonita. Ker je odločitev tožene stranke procesne narave, do uporabe materialnega prava pri njenem odločanju ni prišlo. Materialno pravo tudi ni bilo uporabljeno v izpodbijani sodbi, ki je zgolj presojala zakonitost in pravilnost odločbe tožene stranke, zato revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. V reviziji pa revident ne more uveljavljati razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Predlog za obnovo postopka ugotavljanja državljanstva za osebo, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, ne zadrži odločanja o denacionalizaciji.