ZGim člen 28.ZUP člen 3, 3/3, 210, 214, 214/1, 254, 254/2. ZUS člen 18, 18/3,25, 25/1-2, 72, 73.
zavrnitev sprejema v program gimnazije - obrazložitev odločbe - aktivna in pasivna legitimacija strank
Odločba upravnega organa mora imeti vse sestavine iz 210. člena ZUP, v obrazložitvi pa morajo biti vsebovane sestavine iz 214. člena ZUP. Če odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je to bistvena kršitev postopka, zaradi katere je treba tako odločbo odpraviti.
ZDavP člen 22, 27, 28, 29.ZUP člen 274, 275, 276. ZDDPO člen 12.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - predlagatelj
Po 22. členu ZDavP v zvezi z 275. členom ZUP lahko izredno pravno sredstvo odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga napačne uporabe materialnega prava predlaga stranka. Obveznosti plačila davka od dohodkov iz dejavnosti ni mogoče presojati po določbah ZGD, ZTLR in ZOR, temveč po ZDoh v povezavi z ZDDPO in ZDavP.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1. ZUS člen 77, 77/2-3, 60, 60/1-3.
obnova postopka - priznan položaj stranskega udeleženca pred dokončnostjo odločbe - rok za pritožbo
Ker je bil tožeči stranki na njeno zahtevo priznan položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku in ji je bila pred dokončnostjo vročena odločba ter tedaj, ko je vložila predlog za obnovo postopka, pritožbeni rok iz 1. odstavka 235. člena ZUP zanjo še ni potekel, bi moral upravni organ njeno vlogo obravnavati kot pritožbo in z njo ravnati po določbah ZUP, ki veljajo za ravnanje s pritožbo in ne po določbah, ki veljajo za obnovo postopka.
obnova postopka - stranski udeleženec - objektivni rok za obnovo postopka
Neutemeljen je pritožbeni ugovor tožnikov, da bi zanju moral veljati subjektivni rok enega meseca za vložitev predloga za obnovo postopka iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP. Tožnika sta sicer vložila predlog za obnovo postopka znotraj enomesečnega subjektivnega roka, vendar je pred tem že potekel objektivni rok iz četrtega odstavka 263. člena ZUP, ki teče od dneva vročitve odločbe strankam, ki so sodelovale v prvotnem postopku in ne od vročitve odločbe stranskim udeležencem.
enotno dovoljenje za gradnjo - zavarovanje dokazov - ZUP
Posebno zavarovanje dokazov po 1. odstavku 204. člena ZUP ni potrebno, če so bili le-ti bodisi že izvedeni ali se bodo na podlagi zahtev iz Uredbe o lokacijskem načrtu, ki so kot pogoj navedene v enotnem dovoljenju, izvedli v času gradnje ali v času obratovanja avtoceste.
ZUP člen 260, 260/1. ZDoh člen 70. ZUS člen 59, 59/1.
dohodnina - obnova postopka - obnovitveni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Za dovolitev obnove postopka mora biti med drugimi pogoji izpolnjen tudi pogoj, da je za obnovo podan eden od v 260. členu ZUP taksativno predpisanih pogojev. Dejstvo, da je tožnik v letu 2001 izvedel za zanj ugodnejše zakonsko določilo ZDoh, predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Napačna uporaba materialnega prava pa ni razlog za obnovo postopka.
Kadar se z upravno odločbo nekomu nalaga obveznost, mora biti v izreku te odločbe navedeno tudi, zoper koga lahko upravičenec zahteva njeno izvršitev. Ker prvostopna odločba te odločitve nima, je ni mogoče izvršiti, saj v njej ni odločeno, zoper katero osebo naj stranka vloži izvršilni predlog in kdo je zavezanec za plačilo obveznosti, ki je bila ugotovljena z odločbo. Ta pomanjkljivost je ničnostni razlog po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP. Nanj bi bila dolžna paziti tožena stranka in tudi sodišče prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 35. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in odpravilo odločbo tožene stranke.
vročanje pooblaščencu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - podredne navedbe - dovolitev vrnitve v prejšnje stanje
Tožba je vložena pravočasno, če prispe k sodišču zadnji dan roka za njeno vložitev ali če je ta dan oddana priporočeno po pošti ali če je ta dan dana na zapisnik pri sodišču. Ker tožnikova pooblaščenka šele v obrazložitvi pritožbe kot podredno navaja, da naj pritožbeno sodišče, če meni, da je pritožba prepozna, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa pritožbeni predlog v zvezi s tem ne oblikuje, pritožbeno sodišče njene podredne navedbe ne šteje za pritožbeni predlog.
ZUP (1986) člen 49, 249, 249/1-9, 256. ZUS člen 73.
lokacijsko in gradbeno dovoljenje - obnova postopka - mejaš kot stranka v postopku
Predlagateljica obnove kot neposredni mejaš izkazuje interes za varstvo svojih pravic in ji je zato v skladu z 49. členom ZUP 1986 treba priznati položaj stranke v postopku. Zato je bilo njenemu predlogu na podlagi 256. člena ZUP 1986 pravilno ugodeno in sicer v obsegu, da se zasliši kot stranska udeleženka v postopku.
ZJSRS člen 21d, 21d/3, 21f, 21f/1-2, 28. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
jamstveni in preživninski sklad - nadomestilo preživnine - preživninski zavezanec - položaj stranke
Otrokova terjatev (na podlagi 28. člena ZJSRS) do preživninskega zavezanca preide na Jamstveni in preživninski sklad RS(Sklad) z dnem izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila, kar pomeni, da Sklad ne vstopi v pravice otroka kot upnika le do višine dejansko izplačanih sredstev, ampak do višine pravic, zagotovljenih z ZJSRS, vendar pa zaradi tega preživninski zavezanec kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Ker ima torej tožnik kot preživninski zavezanec zoper Sklad, vse ugovore, ki bi jih imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu ne gre položaj stranke v postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine.
Tožnikoma je bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja investitorici. Lokacijsko dovoljenje sta prejela in sta imela možnost zoper njega vložiti pritožbo. Njun predlog za obnovo postopka je bil zato zaradi neobstoja okoliščin iz 9. točke 249. člena ZUP 1986 pravilno zavržen.
nerazumljiva vloga - nejasnost glede vrste uveljavljanega pravnega sredstva - odprava pomanjkljivosti
Ker je od tega, s katerim pravnim sredstvom tožnik izpodbija odločbo, odvisna stvarna pristojnost za odločanje, je vloga iz katere ni razvidno, katero izredno pravno sredstvo je uveljavljal tožnik, nerazumljiva in je ni mogoče obravnavati. Take nerazumljive vloge ni dovoljeno zavreči temveč mora organ storiti, kar je treba, da se pomanjkljivosti odpravijo.
Bistveni element za ugotovitev ali je predviden poseg v skladu s PUP je tudi odmik od meje. Odmika od posestne meje pa ni mogoče ugotavljati, v kolikor je meja sporna. Rešitev sporne meje predstavlja predhodno vprašanje, brez katerega ni mogoče odločiti o izdaji lokacijskega dovoljenja.
Kadar upravni organ izda začasno odločbo in v njej določi rok njene veljavnosti, gre za tako imenovano temporarno odločbo. Po preteku roka učinki take odločbe prenehajo in zato tožeča stranka nima več pravovarstvene potrebe za presojo zakonitosti odločbe, s katero je drugostopni organ to odločbo razveljavil. Tudi v primeru, če bi bilo tožbi ugodeno, si tožeča stranka svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj pravnega razmerja, zaradi poteka roka, ni več mogoče vzpostaviti v obsegu, kot je bilo odločeno s temporarno odločbo.
sprejem v državljanstvo - dve vlogi - ista upravna stvar - zavrženje kasnejše vloge
Tožnik je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS (dne 26.1.2001), ko o njegovi že vloženi vlogi za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 12. člena ZDRS še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker gre pri tožnikovih vlogah za isto upravno stvar, saj gre v obeh primerih za odločanje o pravici fizične osebe na področju upravnega prava (2. člen ZUP 1999), so podani pogoji iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP 1999 za zavrženje tožnikove vloge (z dne 26.1.2001) za sprejem v državljanstvo RS.
zahteva za izdajo začasne odločbe - končan postopek
Kadar upravni organ o glavni stvari odloči s končno odločbo in je postopek končan, ni več zakonitih pogojev za izdajo začasne odločbe po določbah 221. člena ZUP. Tudi v primerih, ko je izdana začasna odločba, jo mora upravni organ z odločbo o glavni stvari razveljaviti.
ZUP člen 274, 276. ZUS člen 25, 25/3-1, 60, 60/1-3.ZVRS člen 5, 5/2.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - stvarna pristojnost
O zahtevi za odpravo odločbe, po nadzorstveni pravici odloča organ druge stopnje v tem primeru ministrstvo, kot pristojni organ za izvajanje nadzora nad zakonitostjo aktov, izdanih s strani prvostopnega organa. Določba 2. odstavka 5. člena Zakona o vladi (ZVRS), po kateri vlada nadzoruje delo ministrstev še ni podlaga za odločanje o predlogu za opravo odločbe po nadzorstveni pravici.
ZUS člen 16, 59, 59/1, 72, 72/5, 73.ZDRS člen 10, 14, 14/2.ZSDP člen 70.ZPP člen 343, 343/3, 352.
sprejem v državljanstvo z naturalizacijo - trajni vir preživljanja - sporazum o preživljanju - otroški dodatek - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, mora imeti po 4. točki 10. člena ZDRS zagotovljen trajen vir preživljanja, najmanj v višini, ki zagotavlja materialno in socialno varnost; ta pogoj pa s sporazumom o preživljanju, sklenjenim s taščo tožnice, ni izkazan. Vira preživljanja v smislu 4. točke 10. člena ZDRS pa tudi ne predstavlja otroški dodatek. Pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa.
ničnost zaplembene odločbe iz leta 1946 - stvarna pristojnost sodišča
Danes res noben upravni organ ni pristojen za zaplembo premoženja, zato se tudi po mnenju pritožbenega sodišča stvarna pristojnost za odločitev o tožničinem predlogu, ki ga ponavlja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da se sporna zaplembena odločba, ki je upravna odločba, izreče za nično, ugotovi po splošnih pravilih postopka in po organizacijskih predpisih državne uprave. Zato odločanje o tem ne spada v sodno pristojnost in za to ni podlage v veljavnih predpisih.