CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00046818
ZIRD člen 16, 44. DZ člen 174, 174/1. ZUP člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - rejniška dejavnost - odvzem dovoljenja - vpogled v spis - stranski udeleženec - starši - pravni interes - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe.
URS člen 22. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 97. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZUS-1 člen 8, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve odločbe - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - sporočilo o prispelem pismu - dokazno breme - materialno procesno vodstvo - ugoditev pritožbi
Iz vsebine tožbe ali siceršnjih okoliščin primera ne izhaja, da bi se pritožnica zavedala ali morala zavedati, da je njena tožba lahko prepozna. Ker je v obravnavanem primeru ključno, kdaj je bila izpodbijana odločba vročena pritožnici, je sodišče prve stopnje s tem, ko v tej zvezi ni zagotovilo navedenega procesnega jamstva, poseglo v pritožničin pravni položaj in pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00035182
ZDoh-2 člen 92, 97, 97/1, 97/1-1, 100, 100/2, 100/3, 102. ZDavP-2 člen 326, 326/1, 326/5, 331, 331/1. OZ-UPB1 člen 21, 21/1, 59, 59/1, 59/2. ZUP člen 224. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - darilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - datum sklenitve - odložni pogoj - soglasje pristojnega organa - pogoji za veljavnost pogodbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - odprava sklepa
Izročilna in darilna pogodba za primer smrti kot celota (torej tudi glede revidentkinega prenosa poslovnega deleža v gospodarski družbi na sina) je bila sklenjena pod pogojem, da revidentka pridobi zakonsko zahtevano soglasje po ZON in ZKZ za razpolaganje z nepremičninami.
Šele z izpolnitvijo odložnega pogoja – s pridobitvijo soglasja – je bilo jasno, da je pogodba veljavna pravna podlaga za odsvojitev kapitala v smislu nastanka medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank (prenosa pravic iz kapitala na drugega in pridobitve dohodka), ne pa datum sklenitve pogodbe. Brez zakonsko zahtevanega soglasja ne bi veljalo niti razpolaganje s poslovnim deležem in tako tudi ne vzpostavljalo podlage za dohodek ter ustvarjalo pravnih posledic za zavezanca na dohodninskem področju.
V primerih, kot je obravnavani, se za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2 šteje čas nastanka dokončnosti soglasja upravnega organa, čas nastanka njegove pravnomočnosti pa, če zakon tako določa.
Za davčno obravnavo ni bistveno, ali glede na določbo drugega odstavka 59. člena OZ izpolnitev odložnega pogoja ustvarja učinke za nazaj (torej od datuma sklenitve pogodbe), ali le za naprej. Pomembno je, kdaj je bilo pridobljeno soglasje upravnega organa.
Za obravnavani primer tako ni odločilno, da je bila pogodba z odložnim pogojem sklenjena 13. 12. 2016. Pomembno je, kdaj se je odložni pogoj izpolnil, saj je šele takrat bil lahko ustvarjen dohodek (dobiček iz kapitala).
ZUP člen 87, 87/1, 91, 91/3, 97, 97/1, 98. ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 29/2, 36, 36/1, 36/1-2, 79.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - osebna vročitev upravne odločbe - osebna vročitev pravni osebi - pomota pri vročanju - pravilnost vročitve po zup - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje vročilnice - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na izrecno tožbeno navedbo, kdaj je tožnica odločbo prejela, ki očitno nasprotuje tistemu, kar izhaja iz listin v spisu (iz vročilnice), pritožnico pred odločitvijo s tem neskladjem seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi. Stranko je namreč treba v takih procesnih situacijah v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pa je nato možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o (ne)pravočasnosti tožbe.
ZUP člen 223, 274, 274/2. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-3, 75, 75/2, 93, 93/1.
dopuščena revizija - koncesijska pogodba - gospodarsko izkoriščanje kamnoloma - območje pridobivalnega prostora - sklep o popravi pomote - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev prvostopenjske odločbe - odločitev upravnega sodišča - razlogi za razveljavitev - očitna kršitev materialnega prava - pravica stranke do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Sodišče mora v primeru, da ugotovi, da razlogi za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici niso bili pravilno in zakonito ugotovljeni oziroma uporabljeni, tak poseg v navedeno upravno odločbo odpraviti.
Sodišče v takem primeru ne more uporabiti pooblastila iz 3. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 in navesti drugih razlogov za uporabo tega izrednega pravnega sredstva od tistih, ki so bili navedeni v izpodbijani odločbi, saj je to v nasprotju z ureditvijo, ki izhaja iz ustavnoskladne razlage ZUP in ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - VODE
VS00032200
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 260, 260-9, 270, 270/1. ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2.
dopuščena revizija - koncesija za rabo vode - možnost udeležbe v upravnem postopku - obnova upravnega postopka - presežen obseg obnove - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - načelo kontradiktornosti - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ko ni razpisalo glavne obravnave, temveč je odločilo na nejavni seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice?
Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da tožena stranka pri odločanju v postopku obnove postopka ni presegla okvira obsega dovoljene obnove?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - TUJCI - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00031808
ZUS-1 člen 23, 23/1, 36, 36/1, 36/1-2, 79, 79/1. ZTuj-2 člen 76, 78, 78/1, 85. ZUP člen 87, 87/1, 88, 88/1, 88/4, 97/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - vročitev odločbe - osebno vročanje - zavrženje prepozne tožbe - sporna vročitev - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - datum vročitve - dvom v pravilnost vročitve - ugoditev pritožbi
Ni mogoče z gotovostjo šteti, da je bila odločba o nastanitvi pritožniku (pravilno) vročena 15. 12. 2019. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje, po tem, ko bo pritožniku dalo možnost, da se izjavi o novih dokazih toženke, te dokaze izvede in ponovno preveri pravilnost in datum vročitve ter posledično pravočasnost tožbe.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00032201
ZUS-1 člen 17, 32, 32/1, 32/2, 76. ZInfP člen 10, 10/3. ZUP člen 43. URS člen 23.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - stranski udeleženec - odločba informacijskega pooblaščenca - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar je nedvomno lahko težko popravljiva posledica.
Zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po izrecni določbi zakona ni dolžan prosilcu poslati zahtevanih podatkov, če vloži tožbo v upravnem sporu, stranski udeleženec pa lahko suspenzivni učinek tožbe poskuša doseči z v konkretnem primeru vloženo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Da lahko stranka uresniči svojo pravico izpodbijanja pravilnosti dejstev, ki izhajajo iz vročilnice, ji mora biti ta možnost v sodnem postopku ustrezno zagotovljena.
Sodišče prve stopnje bi moralo, glede na izrecno tožbeno navedbo, kdaj je odločbo prejel, ki očitno nasprotuje tistemu, kar izhaja iz listin v spisu (iz vročilnice), pritožnika pred odločitvijo s tem neskladjem seznaniti in mu dati možnost, da se o tem izjavi. Stranko je namreč treba v takih procesnih situacijah v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pa je nato možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o (ne)pravočasnosti tožbe
Sodišče prve stopnje ni razpolagalo ne z vročilnico ne s sporočilom o prejetem pismu, ki bi ga oseba, ki je opravljala vročitev, izpolnila s potrebnimi podatki (o datumu neuspelega poskusa osebne vročitve in o vložitvi sporočila o prispelem pismu v naslovnikov hišni predalčnik z opozorilom na posledice upustitve prevzema dokumenta ter datumom vložitve pisma v naslovnikov predalčnik). Oprlo se je na drugo listino – poizvednico, v kateri pošta izjavlja toženki, kaj se je dogajalo z njeno pošiljko pritožniku, ne da bi imel slednji možnost temu nasprotovati in predlagati dokaze.
Če je po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico, poizvednico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Šele na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pred predsednikom senata je možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o nepravočasnosti tožbe.
V obravnavani zadevi iz vsebine tožbe ali siceršnjih okoliščin primera ne izhaja, da bi se pritožnik zavedal ali moral zavedati, da je njegova tožba lahko prepozna. Ker je v obravnavani zadevi ključno, kdaj je bila drugostopenjska odločba vročena pritožniku, je sodišče prve stopnje s tem, ko v tej zvezi ni zagotovilo navedenega procesnega jamstva, poseglo v pritožnikov pravni položaj in pravico iz 22. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VS00031135
URS člen 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2. ZPP člen 11, 109, 109/1, 365, 365-2. ZUP člen 22, 22/1.
kaznovanje za žalitev sodišča - žalitev v vlogi - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - svoboda izražanja v sodnem postopku
Navedbe v pisni vlogi morajo biti premišljene, usmerjene v kritiko izpodbijane odločbe in niso namenjene osebnemu obračunavanju z avtorjem izpodbijanega akta. Drugače je lahko na glavni obravnavi, kjer je stranka ali njen pooblaščenec lahko izzvana z izjavami nasprotne stranke, prič, izvedencev ali sodnikov, in zato emocionalno reagira in izjavi kaj, kar je lahko opredeljeno kot žalitev. Če torej v vlogi pooblaščenec žali sodišče ali sodnike, to kaže samo na to, da so take navedbe premišljene, in kot v obravnavanem primeru, z edinim namenom sramotenju sodnic in senata. Po presoji Vrhovnega sodišča ima varstvo ugleda sodišča in sodnic posebno težo in predstavlja vrednoto, ki v obravnavanem primeru opravičuje poseg v svobodo govora. Tudi z vidika javnega interesa je poseg v navedeno pravico upravičen in tudi nujen. Meje svobode govora so v javni komunikaciji nemalokrat presežene, ali pa komaj še na meji sprejemljivega. Notar, kot oseba javnega zaupanja in nosilec javnih pooblastil, ki v tem primeru nastopa tudi kot pooblaščenec strank, pa bi se teh meja moral še posebej zavedati.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 142, 229, 260, 260-9.
tožnik v upravnem sporu - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - položaj stranke oziroma stranskega udeleženca - zavrženje tožbe - pridobitev statusa grajenega javnega dobra
Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima materialnopravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00029915
SPZ člen 42. ZUP člen 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 281, 281/1. ZDen člen 66, 66/1, 66/2, 66/3.
odločba o denacionalizaciji - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - dokončna odločba - pravnomočna odločba - trenutek pridobitve lastninske pravice - razlaga določb ZDen - ničnost odločbe o denacionalizaciji - posledice ničnosti - prenehanje lastninske pravice - dopuščena revizija
Glede pridobitve lastninske pravice z odločbo upravnega organa ZDen ne določa drugače, kot je predpisano v 42. členu SPZ. Smiselno enako kot za pridobitev mora veljati za izgubo lastninske pravice: izgubi se z dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon ne določa drugače. Če se odločba izreče za nično, se po prvem odstavku 281. člena ZUP odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Dokončen izrek o ničnosti denacionalizacijske odločbe o vrnitvi premoženja torej vzpostavlja stanje za nazaj, kot da ta odločba sploh ne bi bila izdana. Ker odločba učinkuje z dokončnostjo, zemljiškoknjižno stanje ne odraža pravega lastninskega stanja. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, za to pravdo ni pomembno, na kakšen način bo zainteresirana oseba poskrbela za pravilnost vpisa v zemljiško knjigo, ampak je odločilno, da ob zaključku glavne obravnave tožnica ni bila lastnica nepremičnine. Zato ji je sodišče utemeljeno odreklo pravno varstvo, ki ga uživa lastnik, in upravičenja, ki iz lastninske pravice izvirajo.
ZVO-1 člen 54, 54/2-6, 64, 64/1, 64/2. ZUP člen 8, 9, 9/2, 43, 138, 138/1, 145, 145/1, 167. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje člen 11. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 9, 9/3.
priznanje statusa stranskega udeleženca - okoljevarstveno soglasje - vplivno območje - lastnik sosednje nepremičnine - pravni interes za udeležbo v postopku - verjetnost kot dokazni standard - sodna praksa SEU - sprememba pravnega stališča - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Določbe drugega odstavka 64. člena ZVO-1 ni mogoče razlagati tako, da razmerje do upravnega postopka odločanja o izdaji okoljevarstvenega soglasja izkazuje le oseba, ki dokaže (tj. upravni organ oziroma sodišče prepriča), da je vplivno območje, kot je opredeljeno v predloženem poročilu, napačno. Izpodbijanje pravilnosti opredelitve vplivnega območja namreč po vsebini pomeni izpodbijanje pravilnosti poročila o vplivih na okolje. To pa je predmet ugotovitvenega postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja, saj se presoja vplivov na okolje izvede prav na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega na okolje, katerega sestavni del je opredelitev vplivnega območja. Povedano drugače, v zadevah okoljevarstvenega soglasja se pravni interes oseb za udeležbo v postopku, ki ne sodijo v krog oseb iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1, presoja z odgovorom na vprašanje, ali bi jim lahko bila kršena pravica in ne z odgovorom na vprašanje, ali jim je kršena pravica.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - štetje roka za vložitev tožbe
Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, kot zatrjuje pritožnik. Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Na podlagi navedenega dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.
BANČNO JAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00029456
ZVOP-1 člen 6, 6-8, 22, 22/1, 34. ZUP člen 2, 3, 4. ZBan-2 člen 30, 97, 97/2.
osebni podatki - banka - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odločanje v upravnem postopku - izvajalec javne službe - javna služba - posredovanje osebnih podatkov upniku - upravljalec osebnih podatkov - javno pooblastilo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Opravljanje bančnih storitev je sicer pravno urejena dejavnost, vendar pa je ne ZBan-2 ne drug zakon ne opredeljuje kot javno službo, niti ne ureja posebnih ali izključnih pravic za njeno izvrševanje ter drugih pravil, ki bi jo glede na navedeno uvrščali med tako regulirane dejavnosti v javnem interesu. Zato je opravljanje bančnih storitev dejavnost, ki se opravlja na trgu v okviru uresničevanja svobodne gospodarske pobude, izvajalci te dejavnosti (banke) pa niso izvajalci javnih služb. Posledično banke tudi niso zavezane odločati po upravnem postopku, torej izdajati odločb z vsemi sestavinami v skladu z ZUP. ZVOP-1 tudi sicer ne daje pravne podlage, da bi zasebnopravni subjekti (upravljavci osebnih podatkov) odločali o prošnjah oziroma zahtevah za posredovanje osebnih podatkov z upravnimi odločbami na podlagi ZUP.
ZUP člen 270, 270/1, 279, 279/1-3, 279/1-4, 281. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
gradbeno dovoljenje - odprava ali razveljavitev odločbe v obnovljenem postopku - pravni učinki - odločitev o zahtevi - sprememba gradbenega dovoljenja - ničnost gradbenega dovoljenja - odločanje brez zahtevka - pravica do pravnega sredstva - neizvršljivost odločbe - gradnja - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Pravnomočnost odločitve o odpravi ali razveljavitvi prej izdane odločbe, ki jo upravni organ izda v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pomeni, da je bilo s tem dokončno odločeno o revidentkini vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja na spornih zemljiščih. Res je pravni učinek razveljavitve upravne odločbe (za kar gre v obravnavanem primeru) drugačen od pravnega učinka odprave (281. člen ZUP), saj odprava odločbe učinkuje za nazaj, razveljavitev pa za naprej. Vendar gre pri tem le za usodo in materialnopravne učinke prejšnje odločbe, ti učinki pa ne pomenijo, da je bilo o zahtevi stranke odločeno. Tudi razveljavitev odločbe vrača obnovljeni postopek v fazo, ko še ni bila izdana odločba, tj. do procesnega položaja, v katerem mora pristojni upravni organ, če stranka zahteve sama ne umakne, o njej odločiti ponovno, bodisi jo zavreči ali zavrniti, bodisi ji ugoditi in razveljavljeno oziroma odpravljeno odločbo nadomestiti z novo.
Ker torej razveljavitev prej izdane odločbe v obnovljenem postopku sama po sebi še ne pomeni tudi odločitve o vloženi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, izrek ničnosti ponovne odločitve o izdaji takega dovoljenja iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, revidentki neupravičeno onemogoča pravico uveljavljati, da so pogoji za izdajo dovoljenja, kot ga je zahtevala, izpolnjeni.
S stališčem, da pomeni odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in da se zato v istem postopku izdano gradbeno dovoljenje izreče za nično, je nedopustno poseženo v pravico vlagatelja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, da bi v postopku s pravnimi sredstvi uveljavljal, da so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi v obnovljenem postopku izpolnjeni.
ZZavar-1 člen 483, 483/3, 483/11, 483/12. ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4. ZS člen 113a. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 58-5.
odločba Agencije za zavarovalni nadzor - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - molk upravnega organa - zakonska fikcija negativne odločitve upravnega organa - zakonska fikcija pozitivne odločitve upravnega organa - pravna domneva - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - zavrnitev predloga - dopuščena revizija
Temeljni namen instituta molka organa je, da zagotavlja strankam možnost varstva njihovih pravic, a le, če organ ne izvršuje svojih pristojnosti oziroma če molči. V primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko je upravni organ pravočasno izdal zavrnilno odločbo, ki je v upravnem sporu odpravljena in je zadeva vrnjena istemu organu v ponovni postopek, uporaba instituta fikcije izdane pozitivne upravne odločbe ne pride v poštev na tak način, kot si je to zamislila revidentka.
Njeno stališče, da ima toženka za izpeljavo prvotnega in ponovljenega postopka skupaj pač na voljo 60 delovnih dni (iz tretjega odstavka 483. člena ZZavar-1), sicer nastopi fikcija pozitivne upravne odločbe, je pravno zmotno. Institut fikcije izdane odločbe zaradi molka organa je namreč namenjen sankcioniranju neaktivnosti upravnega organa, ne more pa predstavljati "bližnjice" stranke k izdaji zanjo ugodne upravne odločbe na način, kot ga uveljavlja revidentka. Postopkovnim in materialnopravnim kršitvam ter kršitvam glede ugotovljenega dejanskega stanja so namenjeni postopki s pravnimi sredstvi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00028531
ZP-1 člen 155, 155-8, 156, 156-2. Zakon o finančni upravi člen 11, 17, 95, 95/1. ZDavP-2 člen 85.a. ZPP člen 143.
vročanje - elektronsko vročanje - vročanje pisanj v varni elektronski predal - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - seznanjenost z vsebino pošiljke - krivda - naklep - nezavestna malomarnost - odgovornost za prekršek
Fikcija vročitve ne potrjuje kot resnične samo domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino (in naloženo obveznostjo) seznanjen.
Fikcija vročitve omogoča pravno sklepanje o obstoju zavestne sestavine krivde. Obe nižjestopenjski sodišči sta zato s trditvijo, da ni podana niti najmilejša oblika krivde, ob upoštevanju ugotovljenega načina vročitve, pravno napačno sklepali o obstoju okoliščin, ki izključujejo odgovornost za prekršek.