Predlagatelja navajata, da so sodniki oziroma sodniki, ki so prej sestavljali senat (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat), sledili osnovni odločitvi (ki je po njunem mnenju napačna), ki so jo (ne glede na pritožbene očitke) potrjevali v vseh nadaljnjih postopkih. Toda očitki, da naj bi bile te in nekatere druge s predlagateljema povezane odločitve napačne (oziroma v nasprotju z zakonsko določbo), ne utemeljujejo drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP. To, da so ti sodniki (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat) zavzemali enaka (za predlagatelja neugodna) pravna stališča, za razumen dvom o pristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju ne zadošča.
Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago druga pravna sredstva.
Morebitna nepravilnost odločanja oziroma nestrinjanje stranke s presojo sodišča v tem ali katerem od prejšnjih postopkov, sama po sebi ne moreta pomeniti odklonitvenega razloga po subjektivnem kriteriju iz 6. točke 70. člena ZPP, temveč morajo biti podani še posebni drugi subjektivni razlogi, ki bi vzbujali dvom o nepristranskosti posameznega sodnika. V skladu z judikaturo ESČP je treba osebno nepristranskost sodnika domnevati, dokler ni dokaza o nasprotnem. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da kritičnost pritožnice do dosedanjih zanjo neugodnih odločitev sodnice v drugi zadevi, ne zadostuje za ugoditev zahtevi za izločitev.