ZPP člen 385, 385/2, 391, 391/1. ZOdvT člen 36. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101, 3101-2.
prisilna hospitalizacija – zagovornik po uradni dolžnosti – nagrada za postopek
Zagovornici ne pripada višja nagrada za postopek (po tarifni številki 3100 ZOdvT), saj jo je sodišče prve stopnje (materialnopravno pravilno) odmerilo v višini (in po tarifni številki – druga točka tarifne številke 3101 ZOdvT) predlagani v stroškovniku.
Tožena stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava. Ker društva niso navedena med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, obravnavani spor ni gospodarski spor.
ZIZ člen 9, 9/4, 38, 38/5, 239, 257, 257/1, 258, 258/1-1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZPP člen 431.
predhodna odredba – začasna odredba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za razliko od predhodne odredbe, je začasna odredba takšno sredstvo zavarovanja, glede katerega je pogoj za njeno izdajo izkaz verjetnosti obstoja (denarne oziroma nedenarne) terjatve upnika do dolžnika.
Ker je prvostopno sodišče kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje izvedenca, ki ga je pred pravdo angažirala ena od strank, med pravdnim postopkom pa mu je druga stranka nasprotovala, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Izvajanje stikov je del družinskega življenja in ne dejavnost. Morebitni preobremenjenosti, ki je posledica celotnega ustroja življenja, se ni mogoče zoperstavljati z omejevanjem stikov, marveč s takšno uskladitvijo otrokovih obšolskih dejavnosti, da do pretirane obremenjenosti ne bo prihajalo.
Dokler sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku še ni objavljen (ampak je objavljen le osnovni seznam preizkušenih terjatev), še ne preneha razlog za prekinitev postopka, da bi bilo individualni delovni spor mogoče nadaljevati.
Dejstvo, da stečajni upravitelj, ki zastopa prvotoženo stranko, opravlja dejavnost v okviru odvetniške družbe, ne pomeni, da je prvotožena stranka upravičena do povračila stroškov odvetniškega zastopanja po ZOdvT.
terjatev iz delovnega razmerja - izostanek z naroka - nenavzočnost na glavni obravnavi - preložitev naroka
Zdravniško opravičilo, ki ga je tožena stranka predložila sodišču po opravljanem naroku za glavno obravnavo, ne utemeljuje opravičenosti izostanka, saj ni bilo izdano v skladu s Pravilnikom o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe dejanskega stanja ne preverja, saj o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloča na podlagi v tožbi navedenih dejstev. Pri tem le preveri, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine. Tožnik je utrpel površinsko poškodbo skalpa, izvin in nateg vratne hrbtenice ter udarnino desne rame in desne nadlakti.
ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – dokaz z DNA analizo – neudeležba toženca
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko nekdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Če sodišče nekega dokaza ne more izvesti, mora odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka ter po pravilu dokaznega bremena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - trajajoča kršitev - objektivni rok - subjektivni rok
Tožnik, ki je opravljal delo na delovnem mestu vodja trgovine, za nastali inventurni primanjkljaj ne odgovarja objektivno, ampak bi mu morala tožena stranka, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, dokazati, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0059748
OZ 179, 183, 134. ZPP člen 154.
svoboda izražanja - višina odškodnine - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - prepovedni zahtevek - varstvo časti in dobrega imena - okrnitev dobrega imena pravne osebe - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic
Ker je bila v spornih prispevkih obravnavana tema, ki prispeva k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, ni nedopustno vsakršno negativno vrednotenje ravnanj tožnikov - široko prepoznavnega športnega društva in njegovega direktorja, kar je vsebina postavljenega prepovednega zahtevka.
OZ člen 82, 299, 299/1, 378, 966. ZPP člen 184, 184/1.
zavarovalna vsota – določitev zavarovalne vsote – plačilo zavarovalnine do višine zavarovalne vsote – razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje – zamuda dolžnika – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Namen zavarovalne vsote je v omejevanju jamstva zavarovatelja pri večjih škodnih primerih.
Pritožnik ne zatrjuje, v čem je bil prikrajšan, ker sklep o dovolitvi spremembe tožbe ni bil izdan; tudi iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil tožnikov položaj kaj slabši, ker je sodišče spremenjeni zahtevek obravnavalo, ne da bi spremembo dopustilo s posebnim sklepom. Ker procesna pravila niso sama sebi namen, ampak se z njimi zagotavlja oblika za varstvo materialnih pravic, pritožnik s tem pritožbenim razlogom ne more uspeti.
delitev solastnine – ohranitev solastninske skupnosti na strani nasprotnih udeležencev
Prvenstveno je treba solastno stvar razdeliti med udeležence, ni pa nobene ovire, da se v konkretnem primeru, ko je predlog za delitev podal predlagatelj, katerega delež je nekoliko manjši od tretjine, delitev ne opravi tako, da le-ta pridobi v naravi tretjino nepremičnine, preostali del pa nasprotni udeleženki, ki sta tak način delitve tudi predlagali. Na ta način predlagatelj tudi ne bi bil oškodovan. Predlagatelj je namreč predlagal, da se ukine solastninska skupnost in to bi bilo doseženo tudi na ta način, da sam pridobi v naravi del, ki ustreza vrednosti njegovega deleža. Da lahko na eni strani načeloma ostane solastninska skupnost, posebej če je podano soglasje solastnikov, ki bi ostali v taki skupnosti, se je izrekla tudi že sodna praksa.
revizija - izredno pravno sredstvo - odločba višjega sodišča - pravni pouk - postulacijska sposobnost
Tožnico je ves čas postopka pred sodiščem prve in druge stopnje zastopala odvetnica, zato ni bilo nobene potrebe, da bi jo pritožbeno sodišče v razlogih svoje odločbe posebej opozarjalo na možnost, da zoper odločbo vloži izredno pravno sredstvo (in da ga mora vložiti po odvetniku).
V obravnavani zadevi je šele Vrhovno sodišče v revizijski odločbi izpostavilo pomen neodgovora na šesto vprašanje Ponudbe. Na navedeno dejansko okoliščino bi ob pravilnem materialnopravnem stališču morali stranki opozoriti že nižji sodišči v okviru načela materialnega pravdnega vodstva. Če nista, to ne more iti v breme strank. Toženi stranki zato tudi ni mogoče očitati, da bi navedbe o tem, da odgovor na šesto vprašanje ni bil odločilen za odločitev skleniti zavarovalno pogodbo, morala podati že prej.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – novoustanovljena družba – trditvena podlaga
Tožeča stranka v svojem predlogu in izjavi o premoženjskem stanju ni podala trditev o tem, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, glede na to, da je novoustanovljena družba, ki preteklih dolgov še ne izkazuje. Njene trditve o tem, da premoženja nima, pa za oprostitev plačila sodnih taks ne zadostujejo, upoštevajoč kumulativnost pogojev za oprostitev plačila sodnih taks po 3. odstavku 11. člena ZST-1.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Tožnica je bila pozvana na popravo/dopolnitev (in bila opozorjena na posledice svoje opustitve, torej možnost zavrženja), a pozivu sodišča prve stopnje ni sledila, saj v zato danem roku tožbe ni popravila/dopolnila. Zaradi tega je sodišče prve stopnje njeno tožbo upravičeno zavrglo.
odškodninska odgovornost delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - sprememba tožbe
Odškodninska terjatev tožeče stranke zaradi škode, ki naj bi ji nastala, ker toženka v času odpovednega roka ni delala, ni utemeljena, saj je toženki delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez odpovednega roka.