Zoisova štipendija - pogoji za pridobitev pravice - javna listina
Za priznanje pravice do Zoisove štipendije bi tožnik poleg pogoja o zahtevani povprečni oceni v zaključnem razredu osnovne šole moral izpolnjevati tudi drugi pogoj, to je, da bi bil identificiran kot nadarjen učenec skladno s Konceptom: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070061
ZIL-1 člen 93, 93/1, 93/1-a, 93/1-b, 123, 123a.
patent - začasna odredba
Iz obrazložitve pritožbe med drugim izhaja, da ugotovitvena odločba po 93. členu ZIL-1 za sporni patent št. XXX še ni bila izdana. Ker iz tega sledi, da eden od pogojev za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, pritožnika z nobeno od navedb ne moreta doseči drugačne odločitve.
ZZVZZ člen 19, 28. ZPIZ-1 člen 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 22/3.
poškodba pri delu
Poškodba, ki jo je tožnik utrpel na športno zabavni prireditvi, za katero je imel odobreno opravičeno odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače, se ne šteje za poškodbo pri delu, saj je bilo posebej določeno, da tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost in v prostem času.
Ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, je mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine. Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - materialna škoda – prevozni stroški – nagrada za postopek
Pri povrnitvi premoženjske škode - prevoznih stroškov, ki jih je imela stranka zaradi zdravljenja, je treba upoštevati računovodske standarde in ne Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
terjatev iz delovnega razmerja - izostanek z naroka - nenavzočnost na glavni obravnavi - preložitev naroka
Zdravniško opravičilo, ki ga je tožena stranka predložila sodišču po opravljanem naroku za glavno obravnavo, ne utemeljuje opravičenosti izostanka, saj ni bilo izdano v skladu s Pravilnikom o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - trajajoča kršitev - objektivni rok - subjektivni rok
Tožnik, ki je opravljal delo na delovnem mestu vodja trgovine, za nastali inventurni primanjkljaj ne odgovarja objektivno, ampak bi mu morala tožena stranka, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, dokazati, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
zaznamba spora – izbris zaznambe spora – dopuščena revizija kot ovira za izbris zaznambe spora
Določbo 1. točke prvega odstavka 84. člena ZZK-1, po kateri se izbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, postopek zaradi umika tožbe ali predloga ustavljen oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen, če proti tej odločbi ni bila vložena revizija, je treba razlagati na način, da je tudi postopek v zvezi z dopuščeno revizijo ovira za izbris zaznambe spora.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-8, 118, 118/1. ZZVZZ člen 80. ZPIZ-1 člen 156.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - sodna razveza - upokojitev - odškodnina
Če osebna zdravnica kot pooblaščena oseba ugotovi bolniški stalež „za nazaj“, potem zaradi pravne predvidljivosti delavcu ni mogoče očitati, da z opravljanjem pridobitnega dela pred podano oceno delazmožnosti zlorablja bolniški stalež in s tem krši svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. V tem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
Za obdobje, ko je tožnik s pravnomočno odločbo pridobil status uživalca pokojnine, tožnik ne more zahtevati še priznanje delovnega razmerja, saj bi z vzpostavitvijo delovnega razmerja za navedeno obdobje sodišče poseglo v pravnomočno odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
posestno varstvo – motenje posesti – pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti – rezanje žive meje
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka torej temelji ne le na dejanski ugotovitvi, da toženka ni storila motitvenega dejanja, ampak tudi na pomanjkanju ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter majhnega pomena zatrjevanega motitvenega ravnanja.
Tožnik kot motilna zatrjuje dejanja, ki predstavljajo takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena. S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v izvrševanju posesti žive meje.
pravnomočnost – izpraznitveni zahtevek – pravica do posesti
Pravnomočna odločitev, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja, vključuje tudi odločitev (z učinkom pravnomočnosti), da nima pravice do posesti.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Zahtevki, ki so neločljivo povezani s sporom o prenehanju delovnega razmerja (za katere je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta), so na primer denarni zahtevki v okviru reparacije, ne pa drugi denarni zahtevki, kot v konkretnem primeru, ko tožnik vtožuje odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – dokaz z DNA analizo – neudeležba toženca
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko nekdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Če sodišče nekega dokaza ne more izvesti, mora odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka ter po pravilu dokaznega bremena.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – manj verjetna pravica – spor o obstoju in vrednosti darila - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Med dediči je sporno dejstvo o obstoju in vrednosti darila. V tem primeru pa so sodediči tisti, ki morajo dokazovati sporno dejstvo v zvezi z velikostjo dednega deleža ostalega dediča, saj s tem uveljavljajo zahtevek, naj se sodediču že prejeto darilo vračuna v dedni delež.
Ker se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni z ZD drugače določeno, sme na podlagi določbe prvega odstavka 337. člena ZPP pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZST-1 člen 10, 10/4, 12, 12/1, 13, 34, 34/1, 34/4. ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – taksna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo brez dolžnikovega predloga, je sodišče druge stopnje zaradi podane bistvene kršitve postopka pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Dolžnik ni uveljavljal utemeljenega ugovornega razloga, to je pravočasnega plačila sodne takse oziroma njene napačne odmere, zato je bil njegov ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je tožena stranka v zvezi z delom tožbenega zahtevka, ki se nanaša na regres za letni dopust za leto 2010, podala obrazložen odgovor na tožbo (sicer brez prilog), sodišče prve stopnje ni ravnalo zakonito, ko je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti (razen za odvod prispevkov od regresa in plačilo plače za en dan) ugodilo.
plača - dodatek k plači - regres za letni dopust - odpravnina - dokazno breme
Dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe po panožni kolektivni pogodbi ne more biti del urne postavke (ne da bi bilo razvidno, kolikšen je). Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da je urna postavka, na podlagi katere je bila tožnici obračunana plača, višja za višino dodatka, je tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači iz naslova neizplačanega dodatka utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068443
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK člen 5, 5/4. ZIZ člen 59. ZPP člen 7, 212.
tožba na nedopustnost izvršbe – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – pogodbena zastavna pravica – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene zastavne pravice je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Tožeča stranka bi s svojim zahtevkom lahko uspela le, če bi izpodbila domnevo, da toženi stranki nista vedeli, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, torej da nista vedeli, da je tožnica solastnica oz. skupna lastnica spornih nepremičnin.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, KZ-1 člen 240, 244, 256.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovodna oseba - zagovor - seznanitev z razlogom - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z vsemi razlogi in okoliščinami, ki narekujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokončno seznanila šele na zagovoru, ko je bil zaslišan tožnik. Šele na podlagi njegove izpovedi in izpovedi prič je ugotovila in ocenila tožnikova ravnanja. Glede na to, da je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - sodni izvedenec - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Uživanje alkohola med delovnim časom predstavlja hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, še posebej ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo strojnika in voznika (spornega dne je vozil valjar). Zato takšna kršitev predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.