ZDR člen 86, 87, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 323, 323/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vabilo na zagovor - zagovor - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
Dejstvo, da je bil tožnik v času pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da je z zagovora pred odpovedjo izostal opravičeno.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina - dokazovanje
Ker pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni nastala invalidnost I. kategorije invalidnosti, ampak je bil tožnik še vedno invalid III. kategorije invalidnosti. ni pa izpolnil starostnega pogoja 63 let, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZZVZZ člen 19, 28. ZPIZ-1 člen 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 22/3.
poškodba pri delu
Poškodba, ki jo je tožnik utrpel na športno zabavni prireditvi, za katero je imel odobreno opravičeno odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače, se ne šteje za poškodbo pri delu, saj je bilo posebej določeno, da tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost in v prostem času.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse - finančno in likvidnostno stanje prosilca
Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse je treba upoštevati ne le premoženjsko stanje stranke, pač pa tudi njeno finančno in likvidnostno stanje.
Glede na to, da v presojani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča prve stopnje, se sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.
pravica do izjave – prekluzije – pravočasnost pripravljalne vloge
Neupoštevanje pripravljalne vloge, ki je bila priporočeno oddana na pošto dan pred narokom in je na sodišče prispela na dan naroka, pomeni kršitev pravice do izjave, če stranka pred njeno vložitvijo ni bila opozorjena na tako posledico.
SZ člen 116. SZ-1 člen 24. ZTLR člen 14. SPZ člen 99.
negatorna tožba – etažna lastnina – solastnina – skupni deli in vzajemno razmerje – aktivna legitimacija solastnika
Dejstvo, da v večstanovanjski zgradbi ni vzpostavljena etažna lastnina, ne vpliva na pravico solastnikov do varstva pred tem, da eden od solastnikov okupira skupni del zgradbe. Ti ne izgubijo aktivne legitimacije, če svoje stanovanje oddajo v najem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku
Tožeča stranka je bila napotena na delo k uporabniku, vendar se na delo ni javila, prav tako tožene stranke (delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku) o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine. Tožnik je utrpel površinsko poškodbo skalpa, izvin in nateg vratne hrbtenice ter udarnino desne rame in desne nadlakti.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe dejanskega stanja ne preverja, saj o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloča na podlagi v tožbi navedenih dejstev. Pri tem le preveri, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - sodni izvedenec - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Uživanje alkohola med delovnim časom predstavlja hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, še posebej ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo strojnika in voznika (spornega dne je vozil valjar). Zato takšna kršitev predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - škoda - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistvena vsebina cenitvenega poročila. Četudi pri realizaciji nakupa prednostnih delnic ne bi prišlo do nikakršne škode, bi tožena stranka tožniku lahko utemeljeno očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, saj je odločitev za nakup prednostnih delnic sprejel izven okvirov svojih pristojnosti in brez upoštevanja predpisanih postopkov pri toženi stranki.
Sodišče odvetniku, ki vlogi ne predloži pooblastila, ne dovoli opravljati pravdnih dejanj za stranko, temveč pravno sredstvo brez pozivanja na dopolnitev zavrže. Odvetnik mora namreč pri prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi. 29. člen ZIZ, ki kot lex specialis sedaj določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo) ni treba predložiti pooblastila, je bil spremenjen šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, ki velja od 13. 07. 2010 in se tako pri predmetni pritožbi zoper izpodbijani sklep še ne uporablja. Vloga odvetnika (ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke), ki ji manjka pooblastilo, je vloga odvetnika in ne vloga stranke.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika je sklep procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Z izpodbijanim delom sklepa se je na podlagi 24. člena ZIZ zaenkrat odločilo le o procesnem nadaljevanju izvršbe, ne da bi se pri tem odločalo o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti. Pravno pomembnemu dejstvu za procesno nadaljevanje, to je, da je dedinja po pokojnem, dolžnica v pritožbi ne nasprotuje, zato je sklep pravilen. Izvršba se prevzame v stanju, v katerem je ob smrti pokojnega dolžnika, zato ima pravni naslednik na razpolago vsa pravna sredstva od tistega dne dalje.
posestno varstvo – motenje posesti – pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti – rezanje žive meje
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka torej temelji ne le na dejanski ugotovitvi, da toženka ni storila motitvenega dejanja, ampak tudi na pomanjkanju ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter majhnega pomena zatrjevanega motitvenega ravnanja.
Tožnik kot motilna zatrjuje dejanja, ki predstavljajo takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena. S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v izvrševanju posesti žive meje.
Izvajanje stikov je del družinskega življenja in ne dejavnost. Morebitni preobremenjenosti, ki je posledica celotnega ustroja življenja, se ni mogoče zoperstavljati z omejevanjem stikov, marveč s takšno uskladitvijo otrokovih obšolskih dejavnosti, da do pretirane obremenjenosti ne bo prihajalo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – novoustanovljena družba – trditvena podlaga
Tožeča stranka v svojem predlogu in izjavi o premoženjskem stanju ni podala trditev o tem, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, glede na to, da je novoustanovljena družba, ki preteklih dolgov še ne izkazuje. Njene trditve o tem, da premoženja nima, pa za oprostitev plačila sodnih taks ne zadostujejo, upoštevajoč kumulativnost pogojev za oprostitev plačila sodnih taks po 3. odstavku 11. člena ZST-1.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131, 174, 179, 186. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Tožnik na dan, ko se je poškodoval pri delu, ni ravnal samoiniciativno, ampak je opravljal svoje delo oziroma je želel odstraniti motečo oviro pri delu. Za to pa ni imel na razpolago ustreznega orodja in o načinu opravljanja dela tudi ni bil ustrezno poučen. Za to bi morala poskrbeti drugotožena stranka (izvajalec dela na gradbišču) oziroma njen delavec kot vodja gradbišča. Glede na navedeno je za poškodbo podana krivdna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega pa odgovarja tudi prvotožena stranka (delodajalec tožnika), saj je bila dolžna zagotoviti delavcem varnost in zdravje pri delu, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
sodna poravnava – stroški postopka pri sodni poravnavi
Kadar pravdni stranki skleneta sodno poravnavo, je usoda njunih stroškovnih zahtevkov odvisna od njunega dogovora. Če se v poravnavi o tem ne sporazumeta, v skladu s prvim odstavkom 159. člena ZPP vsaka krije svoje stroške.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171. ZPP člen 315.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena krivda - varno delo - vmesna sodba
Za tožnikovo poškodbo je tožena stranka krivdno odgovorna, saj ni izvajala dolžnega nadzora (ni sama oz. po svojih nadrejenih preverila ustreznost postavitve fasadnega odra ter ostalih delovnih pripomočkov). Delno (10 %) pa je podana tudi odgovornost tožnika, saj tožene stranke ni opozoril, da je betonski robnik nestabilen in da se dela brez ustreznih pripomočkov ne da varno opraviti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - trajajoča kršitev - objektivni rok - subjektivni rok
Tožnik, ki je opravljal delo na delovnem mestu vodja trgovine, za nastali inventurni primanjkljaj ne odgovarja objektivno, ampak bi mu morala tožena stranka, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, dokazati, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.