ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/4, 34/4-1, 271, 271/1, 271/1-1, 272/2.
objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – sprememba upnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – namensko posojilo – preusmeritev finančnih tokov na drugo pravno osebo – praksa med strankama
Če je namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, je v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj je tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a je sočasno nastala obveznost do asignata kot posojilodajalca. Zato plačilo računov toženi stranki za dobavljeno električno energijo preko tretje osebe, samo po sebi ne pomenijo zmanjšanja čiste vrednosti premoženja.
Za prepovedano preusmeritev finančnih tokov gre takrat, ko družba namensko odvaja svoja sredstva zaradi osiromašenja družbe. V predmetni zadevi pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da naj bi tožeča stranka že s samo sklenitvijo pogodbe o namenskem posojilu preusmerila finančne tokove na posojilodajalca.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti
Če iz oznake verodostojne listine v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi bila listina, na podlagi katere je predlagana izvršba, verodostojna listina v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZIZ, sodišče pa kljub temu izda sklep o izvršbi, je treba pri odločanju o ugovoru že iz tega razloga šteti, da je ugovor obrazložen in odločiti na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, KZ-1 člen 240, 244, 256.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovodna oseba - zagovor - seznanitev z razlogom - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z vsemi razlogi in okoliščinami, ki narekujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokončno seznanila šele na zagovoru, ko je bil zaslišan tožnik. Šele na podlagi njegove izpovedi in izpovedi prič je ugotovila in ocenila tožnikova ravnanja. Glede na to, da je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
V postopku pred sodiščem prve stopnje je bila potrebna le pripravljalna vloga tožene stranke, s katero je soglašala z umikom tožbe in predlagala izdajo sklepa o stroških postopka.
Če je bilo varstvo (začetek teka izpodbojnega obdobja) po prejšnji ureditvi vezano na začetek insolventnega postopka, pri čemer je enoletni rok izpodbojnosti pravnih dejanj pričel teči od začetka tistega insolventnega postopka, ki se je prej začel, je varstvo in izpodbojno obdobje po sedaj veljavni ureditvi vezano na uvedbo insolvenčnega postopka, in sicer tistega, ki je bil prej uveden.
Zakon je za primer kršitve obveznosti iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES določil odstopno upravičenje kupca. Pogodba, ki je bila sklenjena, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 5. člena, zavezuje prodajalca, ne pa tudi kupca. Tako upravičenje vzpostavlja visečnost pogodbenega razmerja in s tem negotovost prodajalčevega pravnega položaja. Ker ni izpolnil zakonskih obveznosti, nedoločeno dolgo ne ve, ali bo pogodba veljala ali ne, in posledično, ali sme razpolagati s predmetom obveznosti ali ne. Za odločitev v zadevi je treba odgovoriti (le) na vprašanje, ali ima kupec pravico odstopiti od pogodbe tudi, če in ko prodajalec v razumnem času po sklenitvi pogodbe in pred zapadlostjo pogodbenih obveznosti izpolni pogoje iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES. Ko so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES, so tveganja, povezana z nepravilno izpolnitvijo pogodbe, pred katerimi varuje navedena določba, odpravljena. Odtlej – ali vsaj po izteku razumnega časa, v katerem je kupcu še treba dati možnost, da odstopi od pogodbe – nadaljnje ohranjanje negotovosti v konkretnem pogodbenem razmerju ne služi več preprečitvi tveganj, pred uresničitvijo katerih varuje prvi odstavek 5. člena ZVKSES.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – manj verjetna pravica – spor o obstoju in vrednosti darila - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Med dediči je sporno dejstvo o obstoju in vrednosti darila. V tem primeru pa so sodediči tisti, ki morajo dokazovati sporno dejstvo v zvezi z velikostjo dednega deleža ostalega dediča, saj s tem uveljavljajo zahtevek, naj se sodediču že prejeto darilo vračuna v dedni delež.
Ker se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni z ZD drugače določeno, sme na podlagi določbe prvega odstavka 337. člena ZPP pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZST-1 člen 10, 10/4, 12, 12/1, 13, 34, 34/1, 34/4. ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – taksna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo brez dolžnikovega predloga, je sodišče druge stopnje zaradi podane bistvene kršitve postopka pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Dolžnik ni uveljavljal utemeljenega ugovornega razloga, to je pravočasnega plačila sodne takse oziroma njene napačne odmere, zato je bil njegov ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - materialna škoda – prevozni stroški – nagrada za postopek
Pri povrnitvi premoženjske škode - prevoznih stroškov, ki jih je imela stranka zaradi zdravljenja, je treba upoštevati računovodske standarde in ne Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - škoda - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistvena vsebina cenitvenega poročila. Četudi pri realizaciji nakupa prednostnih delnic ne bi prišlo do nikakršne škode, bi tožena stranka tožniku lahko utemeljeno očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, saj je odločitev za nakup prednostnih delnic sprejel izven okvirov svojih pristojnosti in brez upoštevanja predpisanih postopkov pri toženi stranki.
Sodišče odvetniku, ki vlogi ne predloži pooblastila, ne dovoli opravljati pravdnih dejanj za stranko, temveč pravno sredstvo brez pozivanja na dopolnitev zavrže. Odvetnik mora namreč pri prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi. 29. člen ZIZ, ki kot lex specialis sedaj določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo) ni treba predložiti pooblastila, je bil spremenjen šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, ki velja od 13. 07. 2010 in se tako pri predmetni pritožbi zoper izpodbijani sklep še ne uporablja. Vloga odvetnika (ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke), ki ji manjka pooblastilo, je vloga odvetnika in ne vloga stranke.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika je sklep procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Z izpodbijanim delom sklepa se je na podlagi 24. člena ZIZ zaenkrat odločilo le o procesnem nadaljevanju izvršbe, ne da bi se pri tem odločalo o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti. Pravno pomembnemu dejstvu za procesno nadaljevanje, to je, da je dedinja po pokojnem, dolžnica v pritožbi ne nasprotuje, zato je sklep pravilen. Izvršba se prevzame v stanju, v katerem je ob smrti pokojnega dolžnika, zato ima pravni naslednik na razpolago vsa pravna sredstva od tistega dne dalje.
Potrdilo o plačilu, ki sta ga pritožnici priložili pritožbi, potrjuje pritožbene navedbe, da je U.Š. pravočasno plačala zahtevano takso za ugovor v višini 16,00 EUR in sicer na račun in z referenco, kot sta bila navedena na nalogu. S tem je pritožba izkazala, da je ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da taksa ni bila plačana, napačna. Glede na navedeno ni podlage za uporabo določbe, ki se nanaša na posledice neplačila takse.
pravica do dokazovanja – posestno varstvo – uporaba stvari – dostopnost stvari
Dokazi, ki jih sodišče ni izvedlo, niti ni obrazložilo zavrnitve njihove izvedbe, niso odločilni za presojo konkretnega primera, zato do kršitve „pravice do dokazovanja“ tožnika ni prišlo.
Posest in posestno varstvo nista odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Za posest ni treba, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt. Bistven je odgovor na vprašanje, ali ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati. Gre za vprašanje dostopnosti, ki je eden izmed kriterijev (poleg zunanje vidnosti, trajnosti in izključujočnosti) za obstoj posesti in posledičnega posestnega varstva.
plača - dodatek k plači - regres za letni dopust - odpravnina - dokazno breme
Dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe po panožni kolektivni pogodbi ne more biti del urne postavke (ne da bi bilo razvidno, kolikšen je). Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da je urna postavka, na podlagi katere je bila tožnici obračunana plača, višja za višino dodatka, je tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači iz naslova neizplačanega dodatka utemeljen.
Glede na to, da v presojani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča prve stopnje, se sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.
pravica do izjave – prekluzije – pravočasnost pripravljalne vloge
Neupoštevanje pripravljalne vloge, ki je bila priporočeno oddana na pošto dan pred narokom in je na sodišče prispela na dan naroka, pomeni kršitev pravice do izjave, če stranka pred njeno vložitvijo ni bila opozorjena na tako posledico.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068443
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK člen 5, 5/4. ZIZ člen 59. ZPP člen 7, 212.
tožba na nedopustnost izvršbe – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – pogodbena zastavna pravica – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene zastavne pravice je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Tožeča stranka bi s svojim zahtevkom lahko uspela le, če bi izpodbila domnevo, da toženi stranki nista vedeli, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, torej da nista vedeli, da je tožnica solastnica oz. skupna lastnica spornih nepremičnin.
SZ člen 116. SZ-1 člen 24. ZTLR člen 14. SPZ člen 99.
negatorna tožba – etažna lastnina – solastnina – skupni deli in vzajemno razmerje – aktivna legitimacija solastnika
Dejstvo, da v večstanovanjski zgradbi ni vzpostavljena etažna lastnina, ne vpliva na pravico solastnikov do varstva pred tem, da eden od solastnikov okupira skupni del zgradbe. Ti ne izgubijo aktivne legitimacije, če svoje stanovanje oddajo v najem.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse - finančno in likvidnostno stanje prosilca
Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse je treba upoštevati ne le premoženjsko stanje stranke, pač pa tudi njeno finančno in likvidnostno stanje.
uporaba solastnega stanovanja – uporabnina – uporaba cele stvari v solastnini
V okvir solastnih upravičenj sodi tudi pravica uporabljati solastno stvar. Souporaba stvari pa je odvisna od narave in namena stvari. V primeru stanovanja praviloma ni mogoča souporaba dveh ali več solastnikov, ki niso med seboj družinsko povezani, če stanovanje ni fizično razdeljeno.
Ker v konkretnem primeru način uporabe solastne stvari med pravdnima strankama ni urejen, je potrebno na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tožnice, ki ji je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi strani obogatitev toženca, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža. Glede na navedeno mora tožena stranka tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na stanovanju denarno nadomestilo.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno uporabnino zmanjšati za davščine. Odmera davkov in dohodnine ne vpliva na civilno razmerje med solastniki, saj gre pri davčnih obveznostih za razmerje tožnice do države, kar ni stvar toženca, zato se njegova obveznost na ta račun ne more zmanjšati.