IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068443
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK člen 5, 5/4. ZIZ člen 59. ZPP člen 7, 212.
tožba na nedopustnost izvršbe – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – pogodbena zastavna pravica – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene zastavne pravice je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Tožeča stranka bi s svojim zahtevkom lahko uspela le, če bi izpodbila domnevo, da toženi stranki nista vedeli, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, torej da nista vedeli, da je tožnica solastnica oz. skupna lastnica spornih nepremičnin.
Če je bilo varstvo (začetek teka izpodbojnega obdobja) po prejšnji ureditvi vezano na začetek insolventnega postopka, pri čemer je enoletni rok izpodbojnosti pravnih dejanj pričel teči od začetka tistega insolventnega postopka, ki se je prej začel, je varstvo in izpodbojno obdobje po sedaj veljavni ureditvi vezano na uvedbo insolvenčnega postopka, in sicer tistega, ki je bil prej uveden.
Zakon je za primer kršitve obveznosti iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES določil odstopno upravičenje kupca. Pogodba, ki je bila sklenjena, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 5. člena, zavezuje prodajalca, ne pa tudi kupca. Tako upravičenje vzpostavlja visečnost pogodbenega razmerja in s tem negotovost prodajalčevega pravnega položaja. Ker ni izpolnil zakonskih obveznosti, nedoločeno dolgo ne ve, ali bo pogodba veljala ali ne, in posledično, ali sme razpolagati s predmetom obveznosti ali ne. Za odločitev v zadevi je treba odgovoriti (le) na vprašanje, ali ima kupec pravico odstopiti od pogodbe tudi, če in ko prodajalec v razumnem času po sklenitvi pogodbe in pred zapadlostjo pogodbenih obveznosti izpolni pogoje iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES. Ko so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES, so tveganja, povezana z nepravilno izpolnitvijo pogodbe, pred katerimi varuje navedena določba, odpravljena. Odtlej – ali vsaj po izteku razumnega časa, v katerem je kupcu še treba dati možnost, da odstopi od pogodbe – nadaljnje ohranjanje negotovosti v konkretnem pogodbenem razmerju ne služi več preprečitvi tveganj, pred uresničitvijo katerih varuje prvi odstavek 5. člena ZVKSES.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe dejanskega stanja ne preverja, saj o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloča na podlagi v tožbi navedenih dejstev. Pri tem le preveri, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine. Tožnik je utrpel površinsko poškodbo skalpa, izvin in nateg vratne hrbtenice ter udarnino desne rame in desne nadlakti.
ločitvena pravica – sredstva pri organizaciji za plačilni promet - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku – prisilna poravnava – utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave
Pridobitev zastavne (ločitvene) pravice v izvršilnem postopku je odvisna od tega, ali so bila v izvršilnem postopku opravljena tista izvršilna dejanja, za katere zakon določa, da imajo učinek zastavne (ločitvene) pravice.
Z vročitvijo sklepa organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun, nastane zastavna pravica samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če tega ni, zastavna pravica (ločitvena pravica) ne nastane.
Pravilo, določeno v 1. točki 216. člena ZFPPIPP, je treba uporabiti tako, da izvršilno sodišče utesni izvršbo v skladu s pogoji prisilne poravnave samo, če v izvršilnem postopku do začetka postopka prisilne poravnave upnik še ni pridobil ločitvene pravice. V tem primeru se izvršba ne utesni in to ne glede na to, kdaj pred začetkom postopka prisilne poravnave je upnik v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico.
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči), pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom uveljavljanje sodnega varstva posesti precej oteženo, če ne celo onemogočeno, saj bi se vedno lahko našla tretja oseba, ki bi motilno dejanje priznala kot svoje in s tem izključila pasivno legitimacijo konkretnega toženca. Zato je treba vsakič presoditi vlogo tistih, ki pri motilnem dejanju sicer niso nujno neposredno aktivno sodelovali, pa so od njega imeli korist in se od samovoljnega ravnanja tudi niso ogradili, distancirali.
ZDR člen 7, 73, 103. ZFPPIPP člen 245. OZ člen 3, 9, 9/2, 125, 125/3, 126.
vrnitev na delo - sprememba delodajalca - pogodba - prosto urejanje obligacijskih razmerij - in favorem laboratoris - sodno varstvo
Tožena stranka se je s sporazumom zavezala, da delavce, ki se bodo „prezaposlili“ iz tožene stranke v invalidsko podjetje, zaposli nazaj, če bi jim (zaradi stečaja) v invalidskem podjetju delovno razmerje prenehalo. Na podlagi tega sporazuma so delavci pridobili pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki, tako da na njihov položaj (pravico) ne more vplivati kasnejši dogovor med toženo stranko in invalidskim podjetjem, da se zgoraj omenjeni sporazum razdre. Ta dogovor lahko vpliva le na pravice tistih delavcev, ki so se "prezaposlili" v invalidsko podjetje po njegovi sklenitvi.
posestno varstvo – motenje posesti – pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti – rezanje žive meje
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka torej temelji ne le na dejanski ugotovitvi, da toženka ni storila motitvenega dejanja, ampak tudi na pomanjkanju ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter majhnega pomena zatrjevanega motitvenega ravnanja.
Tožnik kot motilna zatrjuje dejanja, ki predstavljajo takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena. S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v izvrševanju posesti žive meje.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-8, 118, 118/1. ZZVZZ člen 80. ZPIZ-1 člen 156.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - sodna razveza - upokojitev - odškodnina
Če osebna zdravnica kot pooblaščena oseba ugotovi bolniški stalež „za nazaj“, potem zaradi pravne predvidljivosti delavcu ni mogoče očitati, da z opravljanjem pridobitnega dela pred podano oceno delazmožnosti zlorablja bolniški stalež in s tem krši svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. V tem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
Za obdobje, ko je tožnik s pravnomočno odločbo pridobil status uživalca pokojnine, tožnik ne more zahtevati še priznanje delovnega razmerja, saj bi z vzpostavitvijo delovnega razmerja za navedeno obdobje sodišče poseglo v pravnomočno odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - materialna škoda – prevozni stroški – nagrada za postopek
Pri povrnitvi premoženjske škode - prevoznih stroškov, ki jih je imela stranka zaradi zdravljenja, je treba upoštevati računovodske standarde in ne Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
sodna poravnava – stroški postopka pri sodni poravnavi
Kadar pravdni stranki skleneta sodno poravnavo, je usoda njunih stroškovnih zahtevkov odvisna od njunega dogovora. Če se v poravnavi o tem ne sporazumeta, v skladu s prvim odstavkom 159. člena ZPP vsaka krije svoje stroške.
Ker tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva zoper odločbe tožene stranke, s katerimi je bil njegov ugovor zoper odločitev, da ne napreduje, zavrnjen, mu je tožena stranka v spornem obdobju utemeljeno izplačevala plačo na podlagi zadnje dokončne odločbe o napredovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059743
ODZ paragraf 417, 418. ZTLR člen 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - dobrovernost graditelja
Novejša sodna praksa ne odstopa od stališča, da se od graditelja zahteva dobra vera, da gradi na svojem zemljišču, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Trditve tožeče stranke, da je pravni prednik gradil z dovoljenjem matere že same po sebi onemogočajo sklep, da je bil kot graditelj v dobri veri.
ugovorni razlogi - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti sodbe - trenutek odločanja o ugovoru - vpliv razveljavitve potrdila o izvršljivosti na izvršilni postopek - tek zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov
Ker zamudna sodba, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, od izdaje sklepa o izvršbi do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, pred odločitvijo o ugovoru pa je ponovno postala izvršljiva, ugovorni razlog, da še ni izvršljiva sicer ni podan, vpliva pa dejstvo pravnomočne razveljavitve prvega potrdila o izvršljivosti v času trajanju tega postopka na dovolitev izvršbe zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov.
ZDR člen 110, 110/2111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14, 339/1-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnika, da se je tožena stranka že pred podajo pisnega obvestila o nameravani odpovedi seznanila z razlogom za odpoved. Datum ugotovitve razloga za odpoved predstavlja odločilno dejstvo za presojo pravočasnosti in zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131, 174, 179, 186. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Tožnik na dan, ko se je poškodoval pri delu, ni ravnal samoiniciativno, ampak je opravljal svoje delo oziroma je želel odstraniti motečo oviro pri delu. Za to pa ni imel na razpolago ustreznega orodja in o načinu opravljanja dela tudi ni bil ustrezno poučen. Za to bi morala poskrbeti drugotožena stranka (izvajalec dela na gradbišču) oziroma njen delavec kot vodja gradbišča. Glede na navedeno je za poškodbo podana krivdna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega pa odgovarja tudi prvotožena stranka (delodajalec tožnika), saj je bila dolžna zagotoviti delavcem varnost in zdravje pri delu, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
terjatev iz delovnega razmerja - izostanek z naroka - nenavzočnost na glavni obravnavi - preložitev naroka
Zdravniško opravičilo, ki ga je tožena stranka predložila sodišču po opravljanem naroku za glavno obravnavo, ne utemeljuje opravičenosti izostanka, saj ni bilo izdano v skladu s Pravilnikom o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah.
pravnomočnost – izpraznitveni zahtevek – pravica do posesti
Pravnomočna odločitev, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja, vključuje tudi odločitev (z učinkom pravnomočnosti), da nima pravice do posesti.
jamčevalni zahtevki – pogodbeno dogovorjena garancija - notifikacija napake – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok - sodno uveljavljanje napak
Tožbo je torej treba vložiti v roku enega leta po notifikaciji napake ne glede na to, ali gre za zahtevek iz pogodbeno dogovorjene garancije ali za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona. ZOR glede sodnega uveljavljanja pravic med jamčevalnimi in garancijskimi zahtevki ne razlikuje. Določilo 507. čl. ZOR določa, da pravice kupca nasproti prodajalcu iz garancije ugasnejo po enem letu od zahteve za odpravo napak, 1. odst. 616. ZOR pa določa, da naročnik, ki je prevzemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, po enem letu ne more več sodno uveljavljati svoje pravice. Namen takšne ureditve je, da prodajalec, podjemnik ali izvajalec gradbenih del ni v negotovosti glede dokončne ureditve razmerja.