revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Zahtevki, ki so neločljivo povezani s sporom o prenehanju delovnega razmerja (za katere je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta), so na primer denarni zahtevki v okviru reparacije, ne pa drugi denarni zahtevki, kot v konkretnem primeru, ko tožnik vtožuje odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
pravnomočnost – izpraznitveni zahtevek – pravica do posesti
Pravnomočna odločitev, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja, vključuje tudi odločitev (z učinkom pravnomočnosti), da nima pravice do posesti.
prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – nadaljevanje postopka z dediči
Ko sodišče odloča o nasledstvu v pravdi, ne čaka na izid zapuščinskega postopka, temveč lahko o tem vprašanju odloči samo, saj skladno z 132. členom ZD dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove (podedljive) pravice in obveznosti. S smrtjo postanejo dediči tudi stranke v procesnih razmerjih, vendar pod resolutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedale dediščini.
Ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, je mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine. Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
posestno varstvo – motenje posesti – pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti – rezanje žive meje
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka torej temelji ne le na dejanski ugotovitvi, da toženka ni storila motitvenega dejanja, ampak tudi na pomanjkanju ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter majhnega pomena zatrjevanega motitvenega ravnanja.
Tožnik kot motilna zatrjuje dejanja, ki predstavljajo takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena. S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v izvrševanju posesti žive meje.
vabilo na narok – nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo – vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki (udeležencu postopka), zato napake pri vabljenju, za katero trdi, da jo je storilo prvo sodišče, predlagateljica ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-8, 118, 118/1. ZZVZZ člen 80. ZPIZ-1 člen 156.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - sodna razveza - upokojitev - odškodnina
Če osebna zdravnica kot pooblaščena oseba ugotovi bolniški stalež „za nazaj“, potem zaradi pravne predvidljivosti delavcu ni mogoče očitati, da z opravljanjem pridobitnega dela pred podano oceno delazmožnosti zlorablja bolniški stalež in s tem krši svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. V tem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
Za obdobje, ko je tožnik s pravnomočno odločbo pridobil status uživalca pokojnine, tožnik ne more zahtevati še priznanje delovnega razmerja, saj bi z vzpostavitvijo delovnega razmerja za navedeno obdobje sodišče poseglo v pravnomočno odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ugovorni razlogi - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti sodbe - trenutek odločanja o ugovoru - vpliv razveljavitve potrdila o izvršljivosti na izvršilni postopek - tek zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov
Ker zamudna sodba, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, od izdaje sklepa o izvršbi do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, pred odločitvijo o ugovoru pa je ponovno postala izvršljiva, ugovorni razlog, da še ni izvršljiva sicer ni podan, vpliva pa dejstvo pravnomočne razveljavitve prvega potrdila o izvršljivosti v času trajanju tega postopka na dovolitev izvršbe zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov.
zaznamba spora – izbris zaznambe spora – dopuščena revizija kot ovira za izbris zaznambe spora
Določbo 1. točke prvega odstavka 84. člena ZZK-1, po kateri se izbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, postopek zaradi umika tožbe ali predloga ustavljen oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen, če proti tej odločbi ni bila vložena revizija, je treba razlagati na način, da je tudi postopek v zvezi z dopuščeno revizijo ovira za izbris zaznambe spora.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
Zakon določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1). Predlagatelj niti s pritožbo ni izkazal, da sta nepremičnini, ki sta v listinah, ki sta podlaga za vpis tisti, na kateri se nanaša predlagani vpis. Iz elektronskega zgodovinskega izpiska se identitete ne da ugotoviti, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni mogoče naložiti, da bo za 30 let nazaj ugotavljalo, kdaj in kako so se delile parcele, navedene v pogodbah, ki so podlaga predlaganemu vpisu ter ali te parcele ustrezajo parcelam, pri katerih je predlagan vpis.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0061131
ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 132, 132/1.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – nepravnomočen sklep o izvršbi – faza odločanja o ugovoru – prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068447
OZ člen 1019, 1019/1.
poroštvo – subsidiarnost porokove zaveze – odškodninski zahtevek pri zavarovalnici
Poroštvo po 2. odst. 3. čl. Splošnih pogojev je subsidiarno; da je porok odgovoren, mora oškodovanec najprej zahtevati od glavnega dolžnika izpolnitev obveznosti v danem mu roku.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožnik v času bolniškega staleža ni kršil navodil pristojnega zdravnika, s tem ko se je nahajal v diskoteki oziroma v zdravilišču. Pri presoji je namreč treba upoštevati, da je bil tožnik v spornem obdobju v bolniškem staležu po 4 ure dnevno, 4 ure pa je opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi. V času bolniškega staleža ni imel posebnih navodil zdravnika, da ne sme odpotovati iz kraja svojega prebivališča, le da ne sme opravljati težjih fizičnih del. Glede na to, da je bil bolniški stalež mišljen kot razbremenilni, da bi se tožnik razbremenil stresa, je bilo zanj koristno, da se je nahajal zunaj oziroma v kakšnem lokalu.
ZPP člen 7, 243, 319, 324, 325, 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 98, 262, 274, 325, 326, 336, 616, 621, 640.
gradbena pogodba – ključ v roke – pogodbena kazen – izvedenec – vezanost na trditveno podlago strank – dopolnilna sodba – pobotni ugovor
Presoja, ali je sodišče obravnavalo pobotni ugovor, sodi v pritožbeni preizkus preizkusljivosti izpodbijane sodne odločbe. Sodišče z dopolnilno sodbo ne more spremeniti že sprejete odločitve v zadevi.
Pogodbene določbe, da je končna situacija plačljiva šele, ko je izstavljena na podlagi primopredajnega zapisnika in končnega obračuna, podpisanega od obeh pogodbenih strank, ni mogoče razumeti kot zapadlost terjatve na plačilo opravljenih del šele z odločitvijo sodišča o končnem obračunu.
Tožeča stranka zahteve na zmanjšanje pogodbene kazni tekom postopka ni podala, zgolj trditve, da je pogodbeno dogovorjena pogodbena kazen višja od tiste, določene s posebnimi gradbenimi uzancami, pa ne zadostujejo.
odgovornost samostojnega podjetnika – prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo - obveznosti nastale pred vpisom prenosa podjetja v register
Upnik lahko s tožbo zahteva, da mu (bivši) samostojni podjetnik, kot fizična oseba, izpolni obveznost, ki mu je nastala kot samostojnemu podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, če družba, ki se je ustanovila zaradi prenosa podjetnikovega premoženja in ki je tudi univerzalni pravni naslednik podjetnika, ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register.
motenje posesti – spor o meji – izvršljivost zahtevka
V pravdah zaradi motenja posesti je odločilno le to, ali je imela tožeča stranka pred motenjem posest na spornem zemljišču in ali je toženec takšno posest motil oziroma ali dejanje, ki ga je storil, pomeni motenje, ne pa, ali ta del zemljišča, s katerega je toženec odstranil trte, pred tem pa je bil v posesti tožnic, spada k parceli 67/2 (ki je last tožnic) ali k parceli 71 (ki je last toženca), niti katera izmed pravdnih strank ima pravico do posesti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171. ZPP člen 315.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena krivda - varno delo - vmesna sodba
Za tožnikovo poškodbo je tožena stranka krivdno odgovorna, saj ni izvajala dolžnega nadzora (ni sama oz. po svojih nadrejenih preverila ustreznost postavitve fasadnega odra ter ostalih delovnih pripomočkov). Delno (10 %) pa je podana tudi odgovornost tožnika, saj tožene stranke ni opozoril, da je betonski robnik nestabilen in da se dela brez ustreznih pripomočkov ne da varno opraviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064177
SZ člen 57, 58. SZ-1 člen 109, 110, 111, 111/3. OZ člen 190, 198. ZPP člen 334, 334/3.
nezakonito bivanje v stanovanju – uporabnina – višina uporabnine – pravica najemnika zahtevati sklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravica zakonca do neprofitne najemnine
Če se izkaže, da je prva toženka z najemnikom živela v zunajzakonski skupnosti od leta 1971 dalje do njegove odselitve (torej tako v času transformacije najemnih razmerij kot tudi ob njegovi izselitvi), tako obstaja dolžnost tožnice s prvo toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-128/08). Če je med prvo toženko in bivšim imetnikom stanovanjske pravice obstajala zunajzakonska skupnost, je prva toženka upravičena do neprofitne najemnine za stanovanje, ki pa jo več čas plačuje, zaradi česar prikrajšanje tožnice v znesku, ki predstavlja razliko med profitno in neprofitno najemnino, ni podano.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju razgovor z otroki – korist otrok – pomanjkljivo izvedensko mnenje – predlog postavitve novega izvedenca – postavitev novega izvedenca
Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti razgovora z otroki, saj po sodni praksi zadostuje, če otroci dajo izjavo izvedencu ali strokovnjaku na CSD, in le v izjemnih primerih sodišče pridobi izjavo neposredno od otrok.
Pritožbeno sodišče je izjemoma sledilo predlogu tožnika za postavitev novega izvedenca, ki ga je dal že pred sodiščem prve stopnje, ker na nekatera vprašanja izvedenka ni odgovorila, predvsem pa nasprotujoči si dokazi mnenje svetovalcev CSD, izjave otrok, dvoletno bivanje otrok pri očetu, izvedeniško mnenje, izjemoma dopuščajo, da se postavi nov izvedenec, ki bo na podlagi strokovnega mnenja na nek način tudi preveril že izdelano ekspertizo, saj ima izvedeniško mnenje v takšnih sporih usodni pomen za končno odločitev.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je tožena stranka v zvezi z delom tožbenega zahtevka, ki se nanaša na regres za letni dopust za leto 2010, podala obrazložen odgovor na tožbo (sicer brez prilog), sodišče prve stopnje ni ravnalo zakonito, ko je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti (razen za odvod prispevkov od regresa in plačilo plače za en dan) ugodilo.