nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Tožnica je bila pozvana na popravo/dopolnitev (in bila opozorjena na posledice svoje opustitve, torej možnost zavrženja), a pozivu sodišča prve stopnje ni sledila, saj v zato danem roku tožbe ni popravila/dopolnila. Zaradi tega je sodišče prve stopnje njeno tožbo upravičeno zavrglo.
V obravnavani zadevi je šele Vrhovno sodišče v revizijski odločbi izpostavilo pomen neodgovora na šesto vprašanje Ponudbe. Na navedeno dejansko okoliščino bi ob pravilnem materialnopravnem stališču morali stranki opozoriti že nižji sodišči v okviru načela materialnega pravdnega vodstva. Če nista, to ne more iti v breme strank. Toženi stranki zato tudi ni mogoče očitati, da bi navedbe o tem, da odgovor na šesto vprašanje ni bil odločilen za odločitev skleniti zavarovalno pogodbo, morala podati že prej.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe dejanskega stanja ne preverja, saj o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloča na podlagi v tožbi navedenih dejstev. Pri tem le preveri, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine. Tožnik je utrpel površinsko poškodbo skalpa, izvin in nateg vratne hrbtenice ter udarnino desne rame in desne nadlakti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku
Tožeča stranka je bila napotena na delo k uporabniku, vendar se na delo ni javila, prav tako tožene stranke (delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku) o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
Izvajanje stikov je del družinskega življenja in ne dejavnost. Morebitni preobremenjenosti, ki je posledica celotnega ustroja življenja, se ni mogoče zoperstavljati z omejevanjem stikov, marveč s takšno uskladitvijo otrokovih obšolskih dejavnosti, da do pretirane obremenjenosti ne bo prihajalo.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131, 174, 179, 186. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Tožnik na dan, ko se je poškodoval pri delu, ni ravnal samoiniciativno, ampak je opravljal svoje delo oziroma je želel odstraniti motečo oviro pri delu. Za to pa ni imel na razpolago ustreznega orodja in o načinu opravljanja dela tudi ni bil ustrezno poučen. Za to bi morala poskrbeti drugotožena stranka (izvajalec dela na gradbišču) oziroma njen delavec kot vodja gradbišča. Glede na navedeno je za poškodbo podana krivdna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega pa odgovarja tudi prvotožena stranka (delodajalec tožnika), saj je bila dolžna zagotoviti delavcem varnost in zdravje pri delu, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
vabilo na narok – nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo – vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki (udeležencu postopka), zato napake pri vabljenju, za katero trdi, da jo je storilo prvo sodišče, predlagateljica ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – manj verjetna pravica – spor o obstoju in vrednosti darila - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Med dediči je sporno dejstvo o obstoju in vrednosti darila. V tem primeru pa so sodediči tisti, ki morajo dokazovati sporno dejstvo v zvezi z velikostjo dednega deleža ostalega dediča, saj s tem uveljavljajo zahtevek, naj se sodediču že prejeto darilo vračuna v dedni delež.
Ker se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni z ZD drugače določeno, sme na podlagi določbe prvega odstavka 337. člena ZPP pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZST-1 člen 10, 10/4, 12, 12/1, 13, 34, 34/1, 34/4. ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – taksna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo brez dolžnikovega predloga, je sodišče druge stopnje zaradi podane bistvene kršitve postopka pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Dolžnik ni uveljavljal utemeljenega ugovornega razloga, to je pravočasnega plačila sodne takse oziroma njene napačne odmere, zato je bil njegov ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
jamčevalni zahtevki – pogodbeno dogovorjena garancija - notifikacija napake – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok - sodno uveljavljanje napak
Tožbo je torej treba vložiti v roku enega leta po notifikaciji napake ne glede na to, ali gre za zahtevek iz pogodbeno dogovorjene garancije ali za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona. ZOR glede sodnega uveljavljanja pravic med jamčevalnimi in garancijskimi zahtevki ne razlikuje. Določilo 507. čl. ZOR določa, da pravice kupca nasproti prodajalcu iz garancije ugasnejo po enem letu od zahteve za odpravo napak, 1. odst. 616. ZOR pa določa, da naročnik, ki je prevzemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, po enem letu ne more več sodno uveljavljati svoje pravice. Namen takšne ureditve je, da prodajalec, podjemnik ali izvajalec gradbenih del ni v negotovosti glede dokončne ureditve razmerja.
Ker tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva zoper odločbe tožene stranke, s katerimi je bil njegov ugovor zoper odločitev, da ne napreduje, zavrnjen, mu je tožena stranka v spornem obdobju utemeljeno izplačevala plačo na podlagi zadnje dokončne odločbe o napredovanju.
ZDR člen 110, 110/2111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14, 339/1-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnika, da se je tožena stranka že pred podajo pisnega obvestila o nameravani odpovedi seznanila z razlogom za odpoved. Datum ugotovitve razloga za odpoved predstavlja odločilno dejstvo za presojo pravočasnosti in zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 105a, 205, 205/1, 205/1- 4, 207, 207/2, 318. ZFPPIPP člen 301.
zamudna sodba – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – obročno plačilo sodnih taks – procesna predpostavka za obravnavo pritožbe
Ker je bil po izdaji zamudne sodbe začet stečajni postopek na toženo stranko, je potrebno pravdni postopek prekiniti, nato pa zadevo obravnavati po določilih 301. člena ZFPPIPP.
Plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe.
ločitvena pravica – sredstva pri organizaciji za plačilni promet - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku – prisilna poravnava – utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave
Pridobitev zastavne (ločitvene) pravice v izvršilnem postopku je odvisna od tega, ali so bila v izvršilnem postopku opravljena tista izvršilna dejanja, za katere zakon določa, da imajo učinek zastavne (ločitvene) pravice.
Z vročitvijo sklepa organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun, nastane zastavna pravica samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če tega ni, zastavna pravica (ločitvena pravica) ne nastane.
Pravilo, določeno v 1. točki 216. člena ZFPPIPP, je treba uporabiti tako, da izvršilno sodišče utesni izvršbo v skladu s pogoji prisilne poravnave samo, če v izvršilnem postopku do začetka postopka prisilne poravnave upnik še ni pridobil ločitvene pravice. V tem primeru se izvršba ne utesni in to ne glede na to, kdaj pred začetkom postopka prisilne poravnave je upnik v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico.
nakup posameznega dela stavbe po določbah SZ – načelo pravnega prednika – izkaz verige prenosov pri več zaporednih prenosih pravice – načelo formalnosti postopka
Določba 6. člena ZPPLPS, ki je izjema od načela zemljiškoknjižnega prednika, je uporabljiva samo v postopkih, ko je predlagatelj kupil posamezni del stavbe po določbah Stanovanjskega zakona. Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
SZ člen 116. SZ-1 člen 24. ZTLR člen 14. SPZ člen 99.
negatorna tožba – etažna lastnina – solastnina – skupni deli in vzajemno razmerje – aktivna legitimacija solastnika
Dejstvo, da v večstanovanjski zgradbi ni vzpostavljena etažna lastnina, ne vpliva na pravico solastnikov do varstva pred tem, da eden od solastnikov okupira skupni del zgradbe. Ti ne izgubijo aktivne legitimacije, če svoje stanovanje oddajo v najem.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse - finančno in likvidnostno stanje prosilca
Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse je treba upoštevati ne le premoženjsko stanje stranke, pač pa tudi njeno finančno in likvidnostno stanje.
motenje posesti – spor o meji – izvršljivost zahtevka
V pravdah zaradi motenja posesti je odločilno le to, ali je imela tožeča stranka pred motenjem posest na spornem zemljišču in ali je toženec takšno posest motil oziroma ali dejanje, ki ga je storil, pomeni motenje, ne pa, ali ta del zemljišča, s katerega je toženec odstranil trte, pred tem pa je bil v posesti tožnic, spada k parceli 67/2 (ki je last tožnic) ali k parceli 71 (ki je last toženca), niti katera izmed pravdnih strank ima pravico do posesti.