ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131, 174, 179, 186. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Tožnik na dan, ko se je poškodoval pri delu, ni ravnal samoiniciativno, ampak je opravljal svoje delo oziroma je želel odstraniti motečo oviro pri delu. Za to pa ni imel na razpolago ustreznega orodja in o načinu opravljanja dela tudi ni bil ustrezno poučen. Za to bi morala poskrbeti drugotožena stranka (izvajalec dela na gradbišču) oziroma njen delavec kot vodja gradbišča. Glede na navedeno je za poškodbo podana krivdna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega pa odgovarja tudi prvotožena stranka (delodajalec tožnika), saj je bila dolžna zagotoviti delavcem varnost in zdravje pri delu, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064177
SZ člen 57, 58. SZ-1 člen 109, 110, 111, 111/3. OZ člen 190, 198. ZPP člen 334, 334/3.
nezakonito bivanje v stanovanju – uporabnina – višina uporabnine – pravica najemnika zahtevati sklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravica zakonca do neprofitne najemnine
Če se izkaže, da je prva toženka z najemnikom živela v zunajzakonski skupnosti od leta 1971 dalje do njegove odselitve (torej tako v času transformacije najemnih razmerij kot tudi ob njegovi izselitvi), tako obstaja dolžnost tožnice s prvo toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-128/08). Če je med prvo toženko in bivšim imetnikom stanovanjske pravice obstajala zunajzakonska skupnost, je prva toženka upravičena do neprofitne najemnine za stanovanje, ki pa jo več čas plačuje, zaradi česar prikrajšanje tožnice v znesku, ki predstavlja razliko med profitno in neprofitno najemnino, ni podano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - trajajoča kršitev - objektivni rok - subjektivni rok
Tožnik, ki je opravljal delo na delovnem mestu vodja trgovine, za nastali inventurni primanjkljaj ne odgovarja objektivno, ampak bi mu morala tožena stranka, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, dokazati, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči), pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom uveljavljanje sodnega varstva posesti precej oteženo, če ne celo onemogočeno, saj bi se vedno lahko našla tretja oseba, ki bi motilno dejanje priznala kot svoje in s tem izključila pasivno legitimacijo konkretnega toženca. Zato je treba vsakič presoditi vlogo tistih, ki pri motilnem dejanju sicer niso nujno neposredno aktivno sodelovali, pa so od njega imeli korist in se od samovoljnega ravnanja tudi niso ogradili, distancirali.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja – verodostojnost izpovedbe – vsebinsko neprepričljiva obrazložitev sodišča
Pritožnik oporeka verodostojnosti izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke in s tem smiselno izpodbija dokazno oceno izvedenih dokazov prvostopenjskega sodišča, s tem pa že posega v sodbi ugotovljeno dejansko stanje, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
gradbena pogodba – napake na delu – ugovor znižanja kupnine
Če naročnik ne uveljavlja svojih pravic v roku iz 1. odstavka 635. člena OZ, je pravna posledica torej lahko, da ne more sam več aktivno uveljavljati svojih pravic. V vsakem primeru pa se še lahko brani zoper podjemnikov (gradbenikov) plačilni zahtevek z ugovorom znižanja kupnine in odškodninskim ugovorom.
terjatev iz delovnega razmerja - izostanek z naroka - nenavzočnost na glavni obravnavi - preložitev naroka
Zdravniško opravičilo, ki ga je tožena stranka predložila sodišču po opravljanem naroku za glavno obravnavo, ne utemeljuje opravičenosti izostanka, saj ni bilo izdano v skladu s Pravilnikom o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku
Tožeča stranka je bila napotena na delo k uporabniku, vendar se na delo ni javila, prav tako tožene stranke (delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku) o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059743
ODZ paragraf 417, 418. ZTLR člen 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - dobrovernost graditelja
Novejša sodna praksa ne odstopa od stališča, da se od graditelja zahteva dobra vera, da gradi na svojem zemljišču, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Trditve tožeče stranke, da je pravni prednik gradil z dovoljenjem matere že same po sebi onemogočajo sklep, da je bil kot graditelj v dobri veri.
Ker tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva zoper odločbe tožene stranke, s katerimi je bil njegov ugovor zoper odločitev, da ne napreduje, zavrnjen, mu je tožena stranka v spornem obdobju utemeljeno izplačevala plačo na podlagi zadnje dokončne odločbe o napredovanju.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je tožena stranka v zvezi z delom tožbenega zahtevka, ki se nanaša na regres za letni dopust za leto 2010, podala obrazložen odgovor na tožbo (sicer brez prilog), sodišče prve stopnje ni ravnalo zakonito, ko je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti (razen za odvod prispevkov od regresa in plačilo plače za en dan) ugodilo.
uporaba solastnega stanovanja – uporabnina – uporaba cele stvari v solastnini
V okvir solastnih upravičenj sodi tudi pravica uporabljati solastno stvar. Souporaba stvari pa je odvisna od narave in namena stvari. V primeru stanovanja praviloma ni mogoča souporaba dveh ali več solastnikov, ki niso med seboj družinsko povezani, če stanovanje ni fizično razdeljeno.
Ker v konkretnem primeru način uporabe solastne stvari med pravdnima strankama ni urejen, je potrebno na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tožnice, ki ji je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi strani obogatitev toženca, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža. Glede na navedeno mora tožena stranka tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na stanovanju denarno nadomestilo.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno uporabnino zmanjšati za davščine. Odmera davkov in dohodnine ne vpliva na civilno razmerje med solastniki, saj gre pri davčnih obveznostih za razmerje tožnice do države, kar ni stvar toženca, zato se njegova obveznost na ta račun ne more zmanjšati.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju razgovor z otroki – korist otrok – pomanjkljivo izvedensko mnenje – predlog postavitve novega izvedenca – postavitev novega izvedenca
Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti razgovora z otroki, saj po sodni praksi zadostuje, če otroci dajo izjavo izvedencu ali strokovnjaku na CSD, in le v izjemnih primerih sodišče pridobi izjavo neposredno od otrok.
Pritožbeno sodišče je izjemoma sledilo predlogu tožnika za postavitev novega izvedenca, ki ga je dal že pred sodiščem prve stopnje, ker na nekatera vprašanja izvedenka ni odgovorila, predvsem pa nasprotujoči si dokazi mnenje svetovalcev CSD, izjave otrok, dvoletno bivanje otrok pri očetu, izvedeniško mnenje, izjemoma dopuščajo, da se postavi nov izvedenec, ki bo na podlagi strokovnega mnenja na nek način tudi preveril že izdelano ekspertizo, saj ima izvedeniško mnenje v takšnih sporih usodni pomen za končno odločitev.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171. ZPP člen 315.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena krivda - varno delo - vmesna sodba
Za tožnikovo poškodbo je tožena stranka krivdno odgovorna, saj ni izvajala dolžnega nadzora (ni sama oz. po svojih nadrejenih preverila ustreznost postavitve fasadnega odra ter ostalih delovnih pripomočkov). Delno (10 %) pa je podana tudi odgovornost tožnika, saj tožene stranke ni opozoril, da je betonski robnik nestabilen in da se dela brez ustreznih pripomočkov ne da varno opraviti.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine. Tožnik je utrpel površinsko poškodbo skalpa, izvin in nateg vratne hrbtenice ter udarnino desne rame in desne nadlakti.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068451
ZKZ člen 20 – 22. OZ člen 21, 21/1. SPZ člen 40.
prodaja kmetijskih zemljišč – pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča – sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca – odobritev pravnega posla s strani upravne enote – odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
S sprejemom ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je pogodba sklenjena, a pod odložnim pogojem odobritve pristojnega upravnega organa.
Konkretna oseba kot predmet posega in njegova vsebina sta po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nujni sestavini opisa dejanja, saj v nasprotnem občutnosti posega ni mogoče preizkusiti.
pravdni stroški - delitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi – ugotavljanje pravdnega uspeha ločeno glede temelja in višine odškodnine - poročilo stranki - potrebni stroški - mandatno razmerje
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo pravdni stranki, sodišče upošteva samo tiste pravdne stroške, ki so bili za pravdo potrebni. Odločitev o porazdelitvi pravdnih stroškov v primeru, ko stranka v pravdi deloma zmaga, zahteva upoštevanje vseh okoliščin primera, ki narekujejo ustrezni izbor metode pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov tako, da ta kot razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična lahko tudi presega zgolj rezultat matematične operacije.