izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izbris začasne odredbe ne nastopijo avtomatično s potekom časa, za katerega je bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 278. člena ZIZ mora namreč sodišče v primeru, ko izteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, izdati sklep o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, ki je, skladno z določbama tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1, podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Za izbris zaznambe torej ne zadošča predložitev sklepa o ustavitvi pravdnega postopka, v katerem je bila izdana začasna odredba, ampak je potreben (tudi) sklep o ustavitvi postopka zavarovanja, ki je znotraj tega pravdnega postopka potekal v zvezi z začasno odredbo, in o razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja.
Sodišče pri odločitvi, da se prekinjena izvršba nadaljuje zoper novo dolžnico kot prevzemnico zapuščine po prvotnem dolžniku, ni upoštevalo, da se je nad zapuščino po prvotnem dolžniku začel postopek stečaja zapuščine.
Ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe za upnika še ni veljala neizpodbitna pravna domneva, da se je seznanil z vsebino sklepa o začetku postopka stečaja zapuščine, zaradi česar upnik novi dolžnici stroškov ni povzročil neutemeljeno.
obnova postopka - izvršilni naslov - pravnomočen sklep o izvršbi
Obnova postopka je dopustna samo v primeru, ko se v postopku izvršbe pridobi izvršilni naslov, to je v primeru, ko se začne postopek na podlagi verodostojne listine in pravnomočen sklep o izvršbi v naložitvenem delu predstavlja izvršilni naslov ter v primeru, kadar gre za pravnomočen sklep o izvršbi v postopku nasprotne izvršbe.
zunajzakonska skupnost – premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema -posebno in skupno premoženje – vlaganja v posebno premoženje enega partnerja – neupravičena obogatitev – tek zakonskih zamudnih obresti - dokazna ocena – razpravno načelo – eventualna maksima
V pravdnem postopku, kjer je uveljavljen princip proste dokazne presoje (8. člen ZPP), je dokazna inciativa sicer breme pravdnih strank, vendar pa je presoja, katera dejstva so pravno pomembna za odločbo in kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev teh dejstev, na strani sodišča, ki more ob tem izhajati iz pravilne uporabe materialnega prava. Skladno z razpravnim načelom je sodišče sicer vezano na zatrjevano dejansko podlago, ki jo upoštevaje omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov (286. člen ZPP) ponudita pravdni stranki, vendar pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva, v kolikor bi se izkazala za resnična, izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. V kolikor je tožeča stranka v stanovanje tožene stranke kot njeno posebno premoženje vlagala sredstva svojega posebnega premoženja, ji po prenehanju zunajzakonske skupnosti ob odpadli podlagi za vlaganja gre zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen OZ). Obligacijski zahtevek, ki ga je mogoče utemeljiti tudi ob uporabi določbe 48. člena SPZ, ima tožeča stranka tudi, v kolikor povečana vrednost stanovanja sicer rezultira iz vlaganj sredstev skupnega premoženja, pa kot v obravnavanem primeru ne gre za ekonomsko tako pomembna vlaganja, da bi imela za posledico nastanek skupnega premoženja po določilih ZZZDR.
zavrženje tožbe – uveljavljanje ničnosti po ZGD – roki za uveljavljanje ničnosti – uporaba določb OZ
Poslovanje gospodarskih družb terja prilagojeno ureditev ničnosti tako v smeri oženja ničnostnih razlogov, kot tudi v časovni omejitvi njenega uveljavljanja zgolj na primere iz ZGD-1. Ničnosti sklepov skupščine tako ni mogoče uveljavljati na podlagi določb OZ, na katere se sklicuje pritožnik.
Postopek izbire kandidata za generalnega direktorja tožene stranke v času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje še ni bil zaključen (to pomeni, da izbira enega od prijavljenih kandidatov še ni bila opravljena, prav tako pa tudi tožnik še ni bil obveščen o izbiri). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot preuranjeno pravilno zavrglo.
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima naravo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zaradi tega od odpravnine ni treba plačati (akontacije) dohodnine.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 174, 179, 299, 352, 368. ZVZD člen 5.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - prikrajšanje pri plači - zastaranje
Delo v delovnem okolju, v katerem je tožnik pri delu s pacienti prihajal v stik s krvjo pacientov, z njihovimi izločki, urinom in sekretom, je delo v zdravju nevarnem delovnem okolju, zato za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker se je pri delu okužil z virusom hepatitisa C, odgovarja prvotožena stranka (delodajalec) po načelu objektivne odgovornosti.
Zahtevek za zvišanje prisojene rente (rentni zahtevek) ima odškodninsko naravo, zato se za presojo zastaranja ne uporabijo določbe, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev.
Stališče tožene stranke, da vse do vročitve sklepa o izvršbi v predmetni zadevi ni bila obveščena o izbiri upnika glede 20 % vrednost del (ali kompenzacija z izdelki investitorja ali izpolnitev v denarju), zaradi česar ni bila nikoli v zamudi, je napačno že zato, ker je tožeča stranka že z izstavitvijo računov izpolnitev zahtevala v denarju.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. ZPSV člen 3. ZDavP člen 267.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - davki - prispevki - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka poravnala tožniku določene zneske iz naslova zaostale plače in regresa za letni dopust, kar dokazuje z blagajniškimi prejemki in obračunskimi listi, saj se zamudna sodba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Ker je rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke za izplačilo odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga jasno določen v ZDR, ni pravilno stališče, da tožena stranka z izplačilom pride v zamudo šele s pozivom na plačilo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 356, 362, 362/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - sodni izvedenec - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče je o zadevi že predhodno odločalo. V sklepu, s katerim je izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je sodišču prve stopnje naložilo, naj ponovno izvede dokaz s sodnim izvedencem za varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, torej ni ravnalo v skladu z napotili pritožbenega sodišča, kar bi bilo dolžno storiti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ponovno razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje pred drugim sodnikom.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. OZ člen 299.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odgovornost države – pravna oseba – ravnanje stranke – poravnava – višina odškodnine – zamudne obresti
Država odgovarja za tiste zamude pri sodnem odločanju, ki jih je mogoče pripisati njenemu ravnanju, med katere pa ne sodi le neprimerno postopanje sodišča v konkretnem primeru, pač pa tudi objektivno stanje zaostankov na sodiščih, zaradi katerih konkretna zadeva ni mogla biti pravočasno obravnavana. Dejstvo, da narok v določeni zadevi zaradi sodnih zaostankov ni mogel biti prej razpisan, povzroča kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Država je namreč dolžna organizirati pravosodni sistem tako, da bodo sodišča lahko uresničila zahtevo po sojenju v razumnem roku
Čeprav tožnika na sodišče nista vložila prošenj za pospešitev obravnavanja zadeve in čeprav je bil prvi narok za glavno obravnavo preložen na njuno prošnjo, jima ne gre očitati, da sta bistveno prispevala k trajanju postopka. Se pa takšno ravnanje tožnikov upošteva pri odločanju o sami višini odškodnine, saj kaže na to, da jima hitra odločitev o zadevi ni bila prioriteta.
Po stališču pritožbenega sodišča bi odvetnik, četudi je v pravdi zastopal stranko kot prevzemnik pisarne njene pooblaščenke, k pritožbi moral predložiti pisno pooblastilo stranke za pritožbo, ker je obstoj veljavnega pooblastila po določbi 5. odstavka 98. člena ZPP procesna predpostavka za pritožbo (primerjaj s sklepom II Ips 392/2010), tega pa odvetnik ni predložil.
javni uslužbenec - vojak - vrnitev preveč izplačane plače - dokončna in pravnomočna odločba - neupravičena obogatitev - zastaranje
Tožbeni zahtevek za vračilo dela plače, ki naj bi bila tožniku, ki je predložil ponarejeno diplomo, neutemeljeno izplačan, ni utemeljen, saj je tožena stranka v spornem obdobju plačo izplačevala na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb, ki niso bile spremenjene oz. odpravljene.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 53. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ker je tožnici stroške prevoza na delo in z dela povrnila le v višini 60 % višine cene mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa (in ne v celoti).
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Pri tožniku je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, saj lahko (svoje) delo avtomehanika opravlja le s polovico polnega delovnega časa. Kljub temu ni upravičen do pravic na podlagi invalidnosti, saj je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic na podlagi prostovoljne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - individualna pogodba o zaposlitvi - prokurist
Tožnik, ki je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je upravičen do odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka v trajanju 150 dni, saj je to zakonsko določeni najdaljši odpovedni rok. Pri tem ni bistveno, da je imel tožnik (prokurist, ki ni poslovodna oseba) v pogodbi o zaposlitvi določeno, da je upravičen do daljšega odpovednega roka (12 mesecev).