Novele ZIZ-I, s tem pa tudi zgoraj navedene določbe o domnevi nevarnosti po 1. alineji 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, v tej zadevi sploh ni mogoče uporabiti. Dolžnik je namreč vložil ugovor zoper sklep o izvršbi dne 18. 12. 2009, torej v času, ko novela ZIZ-I še ni stopila v veljavo.
izbrisna tožba – identifikacijski znak nepremičnine
Stališče, da je treba vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo. Vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 165, 165/3, 287, 338, 338/1, 355. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1.
ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Kot lastnik, katerega lastninska pravica na nepremičnini je vknjižena do celote, toženec ni bil dolžan postaviti tožbenega zahtevka, da je lastnik do ¾. Zadoščal je njegov ugovor zoper tožbeni zahtevek zunajzakonske partnerice za ugotovitev enakih deležev.
nepremoženjska škoda – valorizacija akontacije odškodnine – poračun dolga – pravdni stroški
Zmotna je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje valorizacije plačane akontacije odškodnine ne bi smelo opraviti. Utemeljena je pritožba v delu, ko sodišču prve stopnje očita neuporabo določila 288. člena OZ. Ta določa, da kadar dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti poračunajo tako, da se poračunajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica. Nobenega dvoma ni, da tožena stranka dolguje tožeči stranki glavnico (3.500,00 EUR) in obresti od te glavnice od vložitve tožbe 11. 4. 2008 do plačila. Tožena stranka je prišla v zamudo 11. 4. 2008, nesporni znesek odškodnine 1.800,00 EUR pa je tožniku plačala 26. 5. 2008. Tožeča stranka bi si lahko obračunala natekle zakonske zamudne obresti od dosojenega zneska 3.500,00 EUR za nepremoženjsko škodo in si tako izračunan znesek nateklih zakonskih zamudnih obresti poračunala pri delnem plačilu glavnice 1.800,00 EUR.
zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine – vpis po uradni dolžnosti
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe. Ta vpis ima za posledico zgolj to, da sodna odločba, ki bo izdana v postopku vzpostavitve etažne lastnine, učinkuje tudi proti osebam, ki bi pridobile kakšno pravico na sporni parceli pred izdajo sodne odločbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 174, 179, 299, 352, 368. ZVZD člen 5.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - prikrajšanje pri plači - zastaranje
Delo v delovnem okolju, v katerem je tožnik pri delu s pacienti prihajal v stik s krvjo pacientov, z njihovimi izločki, urinom in sekretom, je delo v zdravju nevarnem delovnem okolju, zato za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker se je pri delu okužil z virusom hepatitisa C, odgovarja prvotožena stranka (delodajalec) po načelu objektivne odgovornosti.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. ZPSV člen 3. ZDavP člen 267.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - davki - prispevki - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka poravnala tožniku določene zneske iz naslova zaostale plače in regresa za letni dopust, kar dokazuje z blagajniškimi prejemki in obračunskimi listi, saj se zamudna sodba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.
Stališče tožene stranke, da vse do vročitve sklepa o izvršbi v predmetni zadevi ni bila obveščena o izbiri upnika glede 20 % vrednost del (ali kompenzacija z izdelki investitorja ali izpolnitev v denarju), zaradi česar ni bila nikoli v zamudi, je napačno že zato, ker je tožeča stranka že z izstavitvijo računov izpolnitev zahtevala v denarju.
Zahtevek za zvišanje prisojene rente (rentni zahtevek) ima odškodninsko naravo, zato se za presojo zastaranja ne uporabijo določbe, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev.
Ker je rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke za izplačilo odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga jasno določen v ZDR, ni pravilno stališče, da tožena stranka z izplačilom pride v zamudo šele s pozivom na plačilo.
Postopek izbire kandidata za generalnega direktorja tožene stranke v času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje še ni bil zaključen (to pomeni, da izbira enega od prijavljenih kandidatov še ni bila opravljena, prav tako pa tudi tožnik še ni bil obveščen o izbiri). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot preuranjeno pravilno zavrglo.
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima naravo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zaradi tega od odpravnine ni treba plačati (akontacije) dohodnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - individualna pogodba o zaposlitvi - prokurist
Tožnik, ki je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je upravičen do odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka v trajanju 150 dni, saj je to zakonsko določeni najdaljši odpovedni rok. Pri tem ni bistveno, da je imel tožnik (prokurist, ki ni poslovodna oseba) v pogodbi o zaposlitvi določeno, da je upravičen do daljšega odpovednega roka (12 mesecev).
Tožnica je v socialnem sporu uspela 75 %, saj je uspela glede odprave odločb toženke, ni pa uspela glede svoje zahteve, da se razporedi v I. kategorijo invalidnosti in da se ji na podlagi takšne razporeditve prizna pravica do pokojnine. Glede na uspeh je upravičena do delnega povračila stroškov postopka.
starostna pokojnina - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem - plačilo prispevkov
Toženec je o pravici do starostne pokojnine odločil na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v Sloveniji. V pokojninsko dobo se je vštelo tudi obdobje zaposlitve v Beogradu, ko je bil tožnik zavarovan po sedežu poslovne enote (v Sloveniji). To pa ne pomeni, da bi se moralo tožniku celotno obdobje dela oziroma tudi preostalo sporno obdobje dela v Beogradu všteti v pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji. Za takšno vštetje ni podlage, saj je bil tožnik preostalo sporno obdobje zavarovan pri tujem (srbskem) nosilcu zavarovanja, kateremu je tudi plačeval prispevke.
ZPIZ-1 člen 94, 97, 158, 161. ZUP člen 113. ZDSS-1 člen 81.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - odmera - stroški postopka - stroški upravnega postopka
Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo invalidnost III. kategorije s pravico do dela na drugih delih v okviru svojega poklica orodjar z določenimi omejitvami ter pravico do nadomestila za invalidnost. Glede te pravice je pravilno odločilo, da bo o višini in izplačilu odločil toženec, saj o tem še ni bilo odločeno. Hkrati s tem bo toženec odločil tudi, ali gredo tožniku poleg glavnice zakonske zamudne obresti oziroma odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Neupravičeno poseganje v aplikacijo za pripravo računa (tako da se kot kupca označi drugo osebo), ko račun še ni zaključen, predstavlja takšno kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko pri toženi stranki nastanejo hujše materialne posledice in velika nepopravljiva škoda. Ker je imel tožnik (kot prodajalec na bencinskem servisu) ves čas stik z denarjem, je razumljivo, da je tožena stranka izgubila zaupanje vanj. Iz tega razloga mu je zaradi omenjene kršitve utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca – pribava podatkov
Glede na 1. odst. 134. čl. ZIZ je mogoče delodajalcu naložiti, naj upniku poravna (le) vse tiste zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.
preživljanje polnoletnih otrok – znižanje preživnine – spremenjene okoliščine
Ob spremenjenih okoliščinah ima preživninski upravičenec pravico zahtevati zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, enako velja glede preživninskega zavezanca in njegove zahteve na znižanje preživnine.