izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izbris začasne odredbe ne nastopijo avtomatično s potekom časa, za katerega je bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 278. člena ZIZ mora namreč sodišče v primeru, ko izteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, izdati sklep o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, ki je, skladno z določbama tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1, podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Za izbris zaznambe torej ne zadošča predložitev sklepa o ustavitvi pravdnega postopka, v katerem je bila izdana začasna odredba, ampak je potreben (tudi) sklep o ustavitvi postopka zavarovanja, ki je znotraj tega pravdnega postopka potekal v zvezi z začasno odredbo, in o razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja.
zunajzakonska skupnost – premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema -posebno in skupno premoženje – vlaganja v posebno premoženje enega partnerja – neupravičena obogatitev – tek zakonskih zamudnih obresti - dokazna ocena – razpravno načelo – eventualna maksima
V pravdnem postopku, kjer je uveljavljen princip proste dokazne presoje (8. člen ZPP), je dokazna inciativa sicer breme pravdnih strank, vendar pa je presoja, katera dejstva so pravno pomembna za odločbo in kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev teh dejstev, na strani sodišča, ki more ob tem izhajati iz pravilne uporabe materialnega prava. Skladno z razpravnim načelom je sodišče sicer vezano na zatrjevano dejansko podlago, ki jo upoštevaje omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov (286. člen ZPP) ponudita pravdni stranki, vendar pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva, v kolikor bi se izkazala za resnična, izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. V kolikor je tožeča stranka v stanovanje tožene stranke kot njeno posebno premoženje vlagala sredstva svojega posebnega premoženja, ji po prenehanju zunajzakonske skupnosti ob odpadli podlagi za vlaganja gre zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen OZ). Obligacijski zahtevek, ki ga je mogoče utemeljiti tudi ob uporabi določbe 48. člena SPZ, ima tožeča stranka tudi, v kolikor povečana vrednost stanovanja sicer rezultira iz vlaganj sredstev skupnega premoženja, pa kot v obravnavanem primeru ne gre za ekonomsko tako pomembna vlaganja, da bi imela za posledico nastanek skupnega premoženja po določilih ZZZDR.
Rok za vložitev ugovora v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne prične teči z dnem izdaje sklepa o začetku tega postopka, ampak z dnem objave oklica o začetku postopka.
Dodatno zavarovanje, predlagano s predmetno predhodno odredbo, ni utemeljeno, ker je bila nad toženo stranko pravnomočno potrjena prisilna poravnava na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 1358/2010 z dne 15. 07. 2011, ki je postal pravnomočen 08. 11. 2011, in učinkuje tudi na terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tem postopku.
nepremoženjska škoda – valorizacija akontacije odškodnine – poračun dolga – pravdni stroški
Zmotna je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje valorizacije plačane akontacije odškodnine ne bi smelo opraviti. Utemeljena je pritožba v delu, ko sodišču prve stopnje očita neuporabo določila 288. člena OZ. Ta določa, da kadar dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti poračunajo tako, da se poračunajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica. Nobenega dvoma ni, da tožena stranka dolguje tožeči stranki glavnico (3.500,00 EUR) in obresti od te glavnice od vložitve tožbe 11. 4. 2008 do plačila. Tožena stranka je prišla v zamudo 11. 4. 2008, nesporni znesek odškodnine 1.800,00 EUR pa je tožniku plačala 26. 5. 2008. Tožeča stranka bi si lahko obračunala natekle zakonske zamudne obresti od dosojenega zneska 3.500,00 EUR za nepremoženjsko škodo in si tako izračunan znesek nateklih zakonskih zamudnih obresti poračunala pri delnem plačilu glavnice 1.800,00 EUR.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Zahtevek za zvišanje prisojene rente (rentni zahtevek) ima odškodninsko naravo, zato se za presojo zastaranja ne uporabijo določbe, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev.
Ker je rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke za izplačilo odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga jasno določen v ZDR, ni pravilno stališče, da tožena stranka z izplačilom pride v zamudo šele s pozivom na plačilo.
Postopek izbire kandidata za generalnega direktorja tožene stranke v času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje še ni bil zaključen (to pomeni, da izbira enega od prijavljenih kandidatov še ni bila opravljena, prav tako pa tudi tožnik še ni bil obveščen o izbiri). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot preuranjeno pravilno zavrglo.
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima naravo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zaradi tega od odpravnine ni treba plačati (akontacije) dohodnine.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 174, 179, 299, 352, 368. ZVZD člen 5.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - prikrajšanje pri plači - zastaranje
Delo v delovnem okolju, v katerem je tožnik pri delu s pacienti prihajal v stik s krvjo pacientov, z njihovimi izločki, urinom in sekretom, je delo v zdravju nevarnem delovnem okolju, zato za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker se je pri delu okužil z virusom hepatitisa C, odgovarja prvotožena stranka (delodajalec) po načelu objektivne odgovornosti.
Stališče tožene stranke, da vse do vročitve sklepa o izvršbi v predmetni zadevi ni bila obveščena o izbiri upnika glede 20 % vrednost del (ali kompenzacija z izdelki investitorja ali izpolnitev v denarju), zaradi česar ni bila nikoli v zamudi, je napačno že zato, ker je tožeča stranka že z izstavitvijo računov izpolnitev zahtevala v denarju.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. ZPSV člen 3. ZDavP člen 267.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - davki - prispevki - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka poravnala tožniku določene zneske iz naslova zaostale plače in regresa za letni dopust, kar dokazuje z blagajniškimi prejemki in obračunskimi listi, saj se zamudna sodba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - individualna pogodba o zaposlitvi - prokurist
Tožnik, ki je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je upravičen do odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka v trajanju 150 dni, saj je to zakonsko določeni najdaljši odpovedni rok. Pri tem ni bistveno, da je imel tožnik (prokurist, ki ni poslovodna oseba) v pogodbi o zaposlitvi določeno, da je upravičen do daljšega odpovednega roka (12 mesecev).
beneficirana delovna doba - prenehanje delovnega razmerja - stari ZDR - dokončna in pravnomočna odločba - izpodbojnost - sodno varstvo
Glede na to, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe (izdane na podlagi ZTPDR in ZDR/90), ni pravne podlage, da bi tožnik po datumu prenehanja delovnega razmerja uveljavljal beneficirano delovno dobo.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Pri tožniku je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, saj lahko (svoje) delo avtomehanika opravlja le s polovico polnega delovnega časa. Kljub temu ni upravičen do pravic na podlagi invalidnosti, saj je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic na podlagi prostovoljne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
javni uslužbenec - vojak - vrnitev preveč izplačane plače - dokončna in pravnomočna odločba - neupravičena obogatitev - zastaranje
Tožbeni zahtevek za vračilo dela plače, ki naj bi bila tožniku, ki je predložil ponarejeno diplomo, neutemeljeno izplačan, ni utemeljen, saj je tožena stranka v spornem obdobju plačo izplačevala na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb, ki niso bile spremenjene oz. odpravljene.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - dokazovanje - sodni izvedenec - zmožnost za delo - invalid I. kategorije
Ker tožnica ni postala popolnoma nezmožna za delo pred smrtjo uživalca invalidske pokojnine, ampak je bilo tedaj za njene zdravstvene težave še predvideno nadaljnje zdravljenje, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
Tožba v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da mu je tožena stranka v času nedokončne odločitve o odpoklicu z delovnega mesta v tujini nezakonito preprečevala opravljanje dela, ni dopustna, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev.
starostna pokojnina - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem - plačilo prispevkov
Toženec je o pravici do starostne pokojnine odločil na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v Sloveniji. V pokojninsko dobo se je vštelo tudi obdobje zaposlitve v Beogradu, ko je bil tožnik zavarovan po sedežu poslovne enote (v Sloveniji). To pa ne pomeni, da bi se moralo tožniku celotno obdobje dela oziroma tudi preostalo sporno obdobje dela v Beogradu všteti v pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji. Za takšno vštetje ni podlage, saj je bil tožnik preostalo sporno obdobje zavarovan pri tujem (srbskem) nosilcu zavarovanja, kateremu je tudi plačeval prispevke.