izbrisna tožba – identifikacijski znak nepremičnine
Stališče, da je treba vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo. Vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 301, 301/8.
stroški – uspeh v pravdi – uvedba stečajnega postopka nad tožencem tekom pravde – prijava terjatve, o kateri teče pravda – pravni interes - pripoznava tožbenega zahtevka
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Primerjava pokaže, da ima ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
Konkretna oseba kot predmet posega in njegova vsebina sta po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nujni sestavini opisa dejanja, saj v nasprotnem občutnosti posega ni mogoče preizkusiti.
pogodbena kazen – grajanje napak opravljenega dela
Glede na to, da je tožeča stranka grajane napake odpravljala in jih očitno upoštevaje poročilo družbe B. tudi ustrezno odpravila, z dejstvom odpravljanja napak pa je bila upoštevaje izpoved priče O. seznanjena tudi tožena stranka, višje sodišče sodi, da bi tožena stranka, v kolikor je menila, da napake niso ustrezno odpravljene, morala tožečo stranko o neustrezni odpravi napak obvestiti. Ker pa tožena stranka tega ni niti trdila, še manj pa dokazala, je izgubila pravico sklicevanja na te napake, zato njen zahtevek na povračilo škode, ki naj bi ji zaradi napak dela nastala, ni utemeljen.
Zahtevek za zvišanje prisojene rente (rentni zahtevek) ima odškodninsko naravo, zato se za presojo zastaranja ne uporabijo določbe, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 174, 179, 299, 352, 368. ZVZD člen 5.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - prikrajšanje pri plači - zastaranje
Delo v delovnem okolju, v katerem je tožnik pri delu s pacienti prihajal v stik s krvjo pacientov, z njihovimi izločki, urinom in sekretom, je delo v zdravju nevarnem delovnem okolju, zato za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker se je pri delu okužil z virusom hepatitisa C, odgovarja prvotožena stranka (delodajalec) po načelu objektivne odgovornosti.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Stališče tožene stranke, da vse do vročitve sklepa o izvršbi v predmetni zadevi ni bila obveščena o izbiri upnika glede 20 % vrednost del (ali kompenzacija z izdelki investitorja ali izpolnitev v denarju), zaradi česar ni bila nikoli v zamudi, je napačno že zato, ker je tožeča stranka že z izstavitvijo računov izpolnitev zahtevala v denarju.
Ker je rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke za izplačilo odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga jasno določen v ZDR, ni pravilno stališče, da tožena stranka z izplačilom pride v zamudo šele s pozivom na plačilo.
Postopek izbire kandidata za generalnega direktorja tožene stranke v času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje še ni bil zaključen (to pomeni, da izbira enega od prijavljenih kandidatov še ni bila opravljena, prav tako pa tudi tožnik še ni bil obveščen o izbiri). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot preuranjeno pravilno zavrglo.
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima naravo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zaradi tega od odpravnine ni treba plačati (akontacije) dohodnine.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. ZPSV člen 3. ZDavP člen 267.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - davki - prispevki - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka poravnala tožniku določene zneske iz naslova zaostale plače in regresa za letni dopust, kar dokazuje z blagajniškimi prejemki in obračunskimi listi, saj se zamudna sodba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/8, 378, 378/2.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – brezplačna pravna pomoč – vrednost unovčene stečajne mase – vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma (najsi gre za predujem, ki ga založi predlagatelj postopka ali pa za predujem iz odobrene brezplačne pravne pomoči), v zakonu ni podlage. Zato so materialnopravno zmotne pritožbene trditve, da se iz sredstev odobrene brezplačne pravne pomoči za založitev predujma morajo pokriti vsi stroški, do katerih je upraviteljica po zakonu upravičena.
ZPP člen 320, 328, 328/1, 339, 339/1, 339/1-14. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
sklep o popravi - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločb toženke, s katerima je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, hkrati pa je toženki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. S takšno odločitvijo, ki je sama s seboj v nasprotju, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je ne more samo odpraviti s sklepom o popravi sodbe.
preživljanje polnoletnih otrok – znižanje preživnine – spremenjene okoliščine
Ob spremenjenih okoliščinah ima preživninski upravičenec pravico zahtevati zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, enako velja glede preživninskega zavezanca in njegove zahteve na znižanje preživnine.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko zdravnik opravlja delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) urna postavka plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 356, 362, 362/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - sodni izvedenec - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče je o zadevi že predhodno odločalo. V sklepu, s katerim je izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je sodišču prve stopnje naložilo, naj ponovno izvede dokaz s sodnim izvedencem za varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, torej ni ravnalo v skladu z napotili pritožbenega sodišča, kar bi bilo dolžno storiti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ponovno razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje pred drugim sodnikom.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic – zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic
V primerih nezakonite uporabe avtorskega dela, kar je tudi javno izvajanje glasbenih del brez dovoljenja, avtorju pripada ustrezno nadomestilo. V takih primerih je zakonska podlaga za odločanje neposredno ZASP in 190. ter 198. člen OZ.
Avtorski honorar praviloma ni občasna terjatev. Terjatev tožeče stranke temelji neposredno na podlagi zakona, pri čemer tožeča stranka zaradi kršitve avtorskih pravic zgolj mesečno izstavlja račun za plačilo ustreznega nadomestila. Le ta okoliščina pa ne spreminja narave obveznosti v občasno terjatev. Po naravi zahtevka gre še vedno za verzijski zahtevek, za katerega je treba po stališčih sodne prakse upoštevati splošni – petletni zastaralni rok.