ZPP člen 320, 328, 328/1, 339, 339/1, 339/1-14. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
sklep o popravi - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločb toženke, s katerima je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, hkrati pa je toženki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. S takšno odločitvijo, ki je sama s seboj v nasprotju, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je ne more samo odpraviti s sklepom o popravi sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, saj je bila podana več kot šest mesecev po tem, ko je pri toženi stranki prišlo do kraje vlečnih in priklopnih vozil, kar je povzročilo, da tožena stranka dela tožnika po pogodbi o zaposlitvi (voznika) ni več potrebovala.
ZOZP člen 19, 19/1, 19/3, 20. ZPP člen 7, 40. ZOR člen 169, 195.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu – zavarovalna vsota – sistem ohranjanja realne vrednosti zavarovalne vsote
Po nastanku zavarovalnega primera znesek limita ne ostane nominalno enak znesku limita v času škodnega dogodka, ampak se neizkoriščeni del nominalno spreminja skladno s spremembami zavarovalnih vsot.
ZPIZ-1 člen 94, 97, 158, 161. ZUP člen 113. ZDSS-1 člen 81.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - odmera - stroški postopka - stroški upravnega postopka
Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo invalidnost III. kategorije s pravico do dela na drugih delih v okviru svojega poklica orodjar z določenimi omejitvami ter pravico do nadomestila za invalidnost. Glede te pravice je pravilno odločilo, da bo o višini in izplačilu odločil toženec, saj o tem še ni bilo odločeno. Hkrati s tem bo toženec odločil tudi, ali gredo tožniku poleg glavnice zakonske zamudne obresti oziroma odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti.
sklep o izvedenini - sodni izvedenec - dopolnilno mnenje
V kolikor gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, ne glede na izid postopka in tudi ne glede na to, kdo izvedbo dokaza z izvedencem predlaga, vse stroške, vključno stroške za dopolnilno mnenje, nosi zavod.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36. ZPIZ-1 člen 187. ZPIZ/92 člen 202. ZTPIZ (1982) člen 100.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska doba - prispevki - dokazovanje
Tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji, saj je v tej državi dopolnil le 8 mesecev in 15 dni zavarovalne dobe. Ta doba se bo upoštevala pri odmeri pokojnine pri bosansko-hercegovskemu nosilcu zavarovanja.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - dokazovanje - sodni izvedenec - zmožnost za delo - invalid I. kategorije
Ker tožnica ni postala popolnoma nezmožna za delo pred smrtjo uživalca invalidske pokojnine, ampak je bilo tedaj za njene zdravstvene težave še predvideno nadaljnje zdravljenje, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
sorazmerni del pokojnine - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - invalid III. kategorije
Pri tožniku je bila do izdaje dokončne odločbe toženca podana invalidnosti III. kategorije (ker je bila njegova zmožnost za delo za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 %), zato glede na doseženo starost (manj kot 63 let) ni bil upravičen do sorazmernega dela invalidske pokojnine (poleg pokojnine, ki mu je bila priznana v Republiki Avstriji).
preživljanje polnoletnih otrok – znižanje preživnine – spremenjene okoliščine
Ob spremenjenih okoliščinah ima preživninski upravičenec pravico zahtevati zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, enako velja glede preživninskega zavezanca in njegove zahteve na znižanje preživnine.
pogodbena kazen – dvojni pomen pogodbene kazni – zagotovitev spoštovanja sklenjenega sporazuma – vrednost zmanjšane vedute – zmanjšanje nesorazmerno visoke pogodbene kazni
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pomena pogodbene kazni, kot je urejena v 247. čl. in nasl. OZ, pri čemer je pravilno ugotovilo, da ima ta dvojen pomen: po enem je vnaprej dogovorjen znesek škode, ki se mora povrniti (med drugim tudi) pri neizpolnitvi obveznosti, po drugem pa je sredstvo zagotavljanja izpolnitve.
Tožnica je v socialnem sporu uspela 75 %, saj je uspela glede odprave odločb toženke, ni pa uspela glede svoje zahteve, da se razporedi v I. kategorijo invalidnosti in da se ji na podlagi takšne razporeditve prizna pravica do pokojnine. Glede na uspeh je upravičena do delnega povračila stroškov postopka.
predlog za začetek stečajnega postopka – vložitev predloga po pooblaščencu po pošti
Določba 123.a člena ZFPPIPP je namenjena odvetniku in ne stranki, ki jo zastopa. Odvetnik pa kot pravno kvalificirana oseba pravo mora poznati. V danem primeru zato ne moremo govoriti o nepravilnem oziroma nepopolnem pouku, saj je bil ta v delu, ki se nanaša na dolžnika samega, pravilen in popoln. V kolikor bi dolžnik vložil ugovor osebno na vložišču oziroma poslal po pošti na naslov sodišča, bi se takšen ugovor štel kot pravilno vložen. Ker pa je ugovor po pooblastilu dolžnika vložil odvetnik, bi ta moral postopati v skladu z določbo 123.a člena ZFPPIPP, ne da bi ga na to prvostopenjsko sodišče moralo opozoriti.
odpravnina - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje je izjavo tožene stranke v odgovoru na tožbo, da bo obveznost iz naslova odpravnine tožnici poravnala predvidoma do konca leta, po prejemu denarja, utemeljeno štelo kot pripoznavo zahtevka in izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - stroški postopka
Pri odločitvi o povračilu stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje je treba upoštevati, ne le, da je tožnik uspel s polovico tožbenega zahtevka (tako da je upravičen do polovice utemeljeno priglašenih stroškov), ampak tudi, da je uspeh tožene stranke v tem sporu znašal polovico in da je zaradi tega tudi ona upravičena do povrnitve polovice utemeljeno priglašenih stroškov postopka.
Tožba v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da mu je tožena stranka v času nedokončne odločitve o odpoklicu z delovnega mesta v tujini nezakonito preprečevala opravljanje dela, ni dopustna, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev.
starostna pokojnina - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem - plačilo prispevkov
Toženec je o pravici do starostne pokojnine odločil na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v Sloveniji. V pokojninsko dobo se je vštelo tudi obdobje zaposlitve v Beogradu, ko je bil tožnik zavarovan po sedežu poslovne enote (v Sloveniji). To pa ne pomeni, da bi se moralo tožniku celotno obdobje dela oziroma tudi preostalo sporno obdobje dela v Beogradu všteti v pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji. Za takšno vštetje ni podlage, saj je bil tožnik preostalo sporno obdobje zavarovan pri tujem (srbskem) nosilcu zavarovanja, kateremu je tudi plačeval prispevke.
Dopustno in pravilno je, da sodišče pri odločanju o dovolitvi obnove postopka po 10. točki 394. člena ZPP oceni tudi dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka, v primerjavi z že izvedenimi dokazi v prvotnem postopku.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – neopravičen izostanek – domneva umika predloga za nadomestitev globe
Če je storilcu vabilo na razgovor pri centru za socialno delo vročeno po izteku dneva, ko bi se moral oglasiti na centru za socialno delo zaradi določitve predloga konkretne naloge in organizacije, v kateri bo opravil dela v splošno korist, njegovega izostanka s tega razgovora ni mogoče šteti za neopravičenega, saj mu morajo biti dane ustrezne možnosti, da ravna v skladu s svojimi obveznostmi, ki mu jih nalaga zakon in da je s svojimi obveznostmi pravočasno in pravilno seznanjen.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – obdobje zbiranja kazenskih točk – čas storitve prekrška
Ker je med storitvijo prekrškov, s katerimi je storilec dosegel skupno 21 kazenskih točk, preteklo obdobje daljše od teh let, česar pa prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, je sodišče prve stopnje storilcu neutemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.