Odgovornost za nastanek škode je deljena, če je oškodovanec tudi sam prispeval k nastanku škode. K nastanku škode nič ne prispeva le tista oseba, ki v danih okoliščinah ravna s skrbnostjo dobrega gospodarja. V konkretnih okoliščinah bi bila torej morala tožeča stranka hoditi s skrbnostjo dobrega pešca. Če bi bila in bi bila škoda nastala kljub temu, bi njenega prispevka k škodi sploh ne bi bilo. Za obstoj prispevka k nastanku škode zadoščata tako namerno kot tudi malomarno ravnanje.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - dokazovanje - sodni izvedenec - zmožnost za delo - invalid I. kategorije
Ker tožnica ni postala popolnoma nezmožna za delo pred smrtjo uživalca invalidske pokojnine, ampak je bilo tedaj za njene zdravstvene težave še predvideno nadaljnje zdravljenje, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
Tožnica je v socialnem sporu uspela 75 %, saj je uspela glede odprave odločb toženke, ni pa uspela glede svoje zahteve, da se razporedi v I. kategorijo invalidnosti in da se ji na podlagi takšne razporeditve prizna pravica do pokojnine. Glede na uspeh je upravičena do delnega povračila stroškov postopka.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40d, 47a. ZST-1 člen 34.
izvedenina - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker ZST-1 pravice do pritožbe ne ureja, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna, ker zoper takšno odločitev ni predvidena pritožba. Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo v pravni pouk, da je pritožba dovoljena, vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
pogodbena kazen – dvojni pomen pogodbene kazni – zagotovitev spoštovanja sklenjenega sporazuma – vrednost zmanjšane vedute – zmanjšanje nesorazmerno visoke pogodbene kazni
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pomena pogodbene kazni, kot je urejena v 247. čl. in nasl. OZ, pri čemer je pravilno ugotovilo, da ima ta dvojen pomen: po enem je vnaprej dogovorjen znesek škode, ki se mora povrniti (med drugim tudi) pri neizpolnitvi obveznosti, po drugem pa je sredstvo zagotavljanja izpolnitve.
sorazmerni del pokojnine - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - invalid III. kategorije
Pri tožniku je bila do izdaje dokončne odločbe toženca podana invalidnosti III. kategorije (ker je bila njegova zmožnost za delo za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 %), zato glede na doseženo starost (manj kot 63 let) ni bil upravičen do sorazmernega dela invalidske pokojnine (poleg pokojnine, ki mu je bila priznana v Republiki Avstriji).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - individualna pogodba o zaposlitvi - prokurist
Tožnik, ki je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je upravičen do odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka v trajanju 150 dni, saj je to zakonsko določeni najdaljši odpovedni rok. Pri tem ni bistveno, da je imel tožnik (prokurist, ki ni poslovodna oseba) v pogodbi o zaposlitvi določeno, da je upravičen do daljšega odpovednega roka (12 mesecev).
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. OZ člen 299.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odgovornost države – pravna oseba – ravnanje stranke – poravnava – višina odškodnine – zamudne obresti
Država odgovarja za tiste zamude pri sodnem odločanju, ki jih je mogoče pripisati njenemu ravnanju, med katere pa ne sodi le neprimerno postopanje sodišča v konkretnem primeru, pač pa tudi objektivno stanje zaostankov na sodiščih, zaradi katerih konkretna zadeva ni mogla biti pravočasno obravnavana. Dejstvo, da narok v določeni zadevi zaradi sodnih zaostankov ni mogel biti prej razpisan, povzroča kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Država je namreč dolžna organizirati pravosodni sistem tako, da bodo sodišča lahko uresničila zahtevo po sojenju v razumnem roku
Čeprav tožnika na sodišče nista vložila prošenj za pospešitev obravnavanja zadeve in čeprav je bil prvi narok za glavno obravnavo preložen na njuno prošnjo, jima ne gre očitati, da sta bistveno prispevala k trajanju postopka. Se pa takšno ravnanje tožnikov upošteva pri odločanju o sami višini odškodnine, saj kaže na to, da jima hitra odločitev o zadevi ni bila prioriteta.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - absolventski staž - preostala delovna zmožnost - dokazovanje - invalidska komisija - sodni izvedenec
Ker tožnici absolventski staž po 26. letu starosti ni bil podaljšan zaradi zdravstvenih razlogov in ker ni bilo ugotovljeno, da je tožnica popolnoma nezmožna za delo, ji ni mogoče priznati pravice do nadaljnjega oziroma trajnega prejemanja družinske pokojnine.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 356, 362, 362/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - sodni izvedenec - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče je o zadevi že predhodno odločalo. V sklepu, s katerim je izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je sodišču prve stopnje naložilo, naj ponovno izvede dokaz s sodnim izvedencem za varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, torej ni ravnalo v skladu z napotili pritožbenega sodišča, kar bi bilo dolžno storiti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ponovno razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje pred drugim sodnikom.
Po stališču pritožbenega sodišča bi odvetnik, četudi je v pravdi zastopal stranko kot prevzemnik pisarne njene pooblaščenke, k pritožbi moral predložiti pisno pooblastilo stranke za pritožbo, ker je obstoj veljavnega pooblastila po določbi 5. odstavka 98. člena ZPP procesna predpostavka za pritožbo (primerjaj s sklepom II Ips 392/2010), tega pa odvetnik ni predložil.
stranski intervenient - intervencijski interes - vstop v pravdo - neizbrani kandidat - javni zavod - direktor
Intervenient je izkazal pravni interes za intervencijo, saj je bil s sklepom javnega zavoda imenovan za generalnega direktorja tožene stranke in je to funkcijo tudi nastopil, tožnik pa s tožbo kot neizbrani kandidat zahteva razveljavitev sklepa o izbiri kandidata in o imenovanju generalnega direktorja. Če bi tožnik v sporu uspel, bi s tem intervenientu preprečil nadaljnje opravljanje funkcije.
starostna pokojnina - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem - plačilo prispevkov
Toženec je o pravici do starostne pokojnine odločil na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v Sloveniji. V pokojninsko dobo se je vštelo tudi obdobje zaposlitve v Beogradu, ko je bil tožnik zavarovan po sedežu poslovne enote (v Sloveniji). To pa ne pomeni, da bi se moralo tožniku celotno obdobje dela oziroma tudi preostalo sporno obdobje dela v Beogradu všteti v pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji. Za takšno vštetje ni podlage, saj je bil tožnik preostalo sporno obdobje zavarovan pri tujem (srbskem) nosilcu zavarovanja, kateremu je tudi plačeval prispevke.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 53. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ker je tožnici stroške prevoza na delo in z dela povrnila le v višini 60 % višine cene mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa (in ne v celoti).
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36. ZPIZ-1 člen 187. ZPIZ/92 člen 202. ZTPIZ (1982) člen 100.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska doba - prispevki - dokazovanje
Tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji, saj je v tej državi dopolnil le 8 mesecev in 15 dni zavarovalne dobe. Ta doba se bo upoštevala pri odmeri pokojnine pri bosansko-hercegovskemu nosilcu zavarovanja.
Zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravi le na podlagi odredbe nepravdnega sodišča, kateri je predložen predlog, na podlagi katerega se odreja zaznamba postopka.
javni uslužbenec - vojak - vrnitev preveč izplačane plače - dokončna in pravnomočna odločba - neupravičena obogatitev - zastaranje
Tožbeni zahtevek za vračilo dela plače, ki naj bi bila tožniku, ki je predložil ponarejeno diplomo, neutemeljeno izplačan, ni utemeljen, saj je tožena stranka v spornem obdobju plačo izplačevala na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb, ki niso bile spremenjene oz. odpravljene.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – obdobje zbiranja kazenskih točk – čas storitve prekrška
Ker je med storitvijo prekrškov, s katerimi je storilec dosegel skupno 21 kazenskih točk, preteklo obdobje daljše od teh let, česar pa prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, je sodišče prve stopnje storilcu neutemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.