sklep o izvedenini - sodni izvedenec - dopolnilno mnenje
V kolikor gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, ne glede na izid postopka in tudi ne glede na to, kdo izvedbo dokaza z izvedencem predlaga, vse stroške, vključno stroške za dopolnilno mnenje, nosi zavod.
Odgovornost za nastanek škode je deljena, če je oškodovanec tudi sam prispeval k nastanku škode. K nastanku škode nič ne prispeva le tista oseba, ki v danih okoliščinah ravna s skrbnostjo dobrega gospodarja. V konkretnih okoliščinah bi bila torej morala tožeča stranka hoditi s skrbnostjo dobrega pešca. Če bi bila in bi bila škoda nastala kljub temu, bi njenega prispevka k škodi sploh ne bi bilo. Za obstoj prispevka k nastanku škode zadoščata tako namerno kot tudi malomarno ravnanje.
Zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravi le na podlagi odredbe nepravdnega sodišča, kateri je predložen predlog, na podlagi katerega se odreja zaznamba postopka.
ZPP člen 320, 328, 328/1, 339, 339/1, 339/1-14. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
sklep o popravi - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločb toženke, s katerima je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, hkrati pa je toženki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. S takšno odločitvijo, ki je sama s seboj v nasprotju, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je ne more samo odpraviti s sklepom o popravi sodbe.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/8, 378, 378/2.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – brezplačna pravna pomoč – vrednost unovčene stečajne mase – vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma (najsi gre za predujem, ki ga založi predlagatelj postopka ali pa za predujem iz odobrene brezplačne pravne pomoči), v zakonu ni podlage. Zato so materialnopravno zmotne pritožbene trditve, da se iz sredstev odobrene brezplačne pravne pomoči za založitev predujma morajo pokriti vsi stroški, do katerih je upraviteljica po zakonu upravičena.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. OZ člen 299.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odgovornost države – pravna oseba – ravnanje stranke – poravnava – višina odškodnine – zamudne obresti
Država odgovarja za tiste zamude pri sodnem odločanju, ki jih je mogoče pripisati njenemu ravnanju, med katere pa ne sodi le neprimerno postopanje sodišča v konkretnem primeru, pač pa tudi objektivno stanje zaostankov na sodiščih, zaradi katerih konkretna zadeva ni mogla biti pravočasno obravnavana. Dejstvo, da narok v določeni zadevi zaradi sodnih zaostankov ni mogel biti prej razpisan, povzroča kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Država je namreč dolžna organizirati pravosodni sistem tako, da bodo sodišča lahko uresničila zahtevo po sojenju v razumnem roku
Čeprav tožnika na sodišče nista vložila prošenj za pospešitev obravnavanja zadeve in čeprav je bil prvi narok za glavno obravnavo preložen na njuno prošnjo, jima ne gre očitati, da sta bistveno prispevala k trajanju postopka. Se pa takšno ravnanje tožnikov upošteva pri odločanju o sami višini odškodnine, saj kaže na to, da jima hitra odločitev o zadevi ni bila prioriteta.
starostna pokojnina - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem - plačilo prispevkov
Toženec je o pravici do starostne pokojnine odločil na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v Sloveniji. V pokojninsko dobo se je vštelo tudi obdobje zaposlitve v Beogradu, ko je bil tožnik zavarovan po sedežu poslovne enote (v Sloveniji). To pa ne pomeni, da bi se moralo tožniku celotno obdobje dela oziroma tudi preostalo sporno obdobje dela v Beogradu všteti v pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji. Za takšno vštetje ni podlage, saj je bil tožnik preostalo sporno obdobje zavarovan pri tujem (srbskem) nosilcu zavarovanja, kateremu je tudi plačeval prispevke.
ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 103, 105, 105/3, 106.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – predodelitev otroka v varstvo in vzgojo – spremenjene razmere – otrokova želja
Pogoj za spremembo odločitve o vzgoji in varstvu je podan zaradi želje mladoletnega otroka, ki je sposoben razumeti pomen in posledice lastne izjave oziroma odločitve, pri komu od staršev bi rad živel, da živi pri drugem od staršev, ker ta ni v nasprotju z njegovo koristjo.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Neupravičeno poseganje v aplikacijo za pripravo računa (tako da se kot kupca označi drugo osebo), ko račun še ni zaključen, predstavlja takšno kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko pri toženi stranki nastanejo hujše materialne posledice in velika nepopravljiva škoda. Ker je imel tožnik (kot prodajalec na bencinskem servisu) ves čas stik z denarjem, je razumljivo, da je tožena stranka izgubila zaupanje vanj. Iz tega razloga mu je zaradi omenjene kršitve utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca – pribava podatkov
Glede na 1. odst. 134. čl. ZIZ je mogoče delodajalcu naložiti, naj upniku poravna (le) vse tiste zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.
Tožba v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da mu je tožena stranka v času nedokončne odločitve o odpoklicu z delovnega mesta v tujini nezakonito preprečevala opravljanje dela, ni dopustna, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40d, 47a. ZST-1 člen 34.
izvedenina - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker ZST-1 pravice do pritožbe ne ureja, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna, ker zoper takšno odločitev ni predvidena pritožba. Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo v pravni pouk, da je pritožba dovoljena, vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožečim strankam razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic – zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic
V primerih nezakonite uporabe avtorskega dela, kar je tudi javno izvajanje glasbenih del brez dovoljenja, avtorju pripada ustrezno nadomestilo. V takih primerih je zakonska podlaga za odločanje neposredno ZASP in 190. ter 198. člen OZ.
Avtorski honorar praviloma ni občasna terjatev. Terjatev tožeče stranke temelji neposredno na podlagi zakona, pri čemer tožeča stranka zaradi kršitve avtorskih pravic zgolj mesečno izstavlja račun za plačilo ustreznega nadomestila. Le ta okoliščina pa ne spreminja narave obveznosti v občasno terjatev. Po naravi zahtevka gre še vedno za verzijski zahtevek, za katerega je treba po stališčih sodne prakse upoštevati splošni – petletni zastaralni rok.
pogodbena kazen – dvojni pomen pogodbene kazni – zagotovitev spoštovanja sklenjenega sporazuma – vrednost zmanjšane vedute – zmanjšanje nesorazmerno visoke pogodbene kazni
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pomena pogodbene kazni, kot je urejena v 247. čl. in nasl. OZ, pri čemer je pravilno ugotovilo, da ima ta dvojen pomen: po enem je vnaprej dogovorjen znesek škode, ki se mora povrniti (med drugim tudi) pri neizpolnitvi obveznosti, po drugem pa je sredstvo zagotavljanja izpolnitve.
stranski intervenient - intervencijski interes - vstop v pravdo - neizbrani kandidat - javni zavod - direktor
Intervenient je izkazal pravni interes za intervencijo, saj je bil s sklepom javnega zavoda imenovan za generalnega direktorja tožene stranke in je to funkcijo tudi nastopil, tožnik pa s tožbo kot neizbrani kandidat zahteva razveljavitev sklepa o izbiri kandidata in o imenovanju generalnega direktorja. Če bi tožnik v sporu uspel, bi s tem intervenientu preprečil nadaljnje opravljanje funkcije.
ZPP člen 236a, 324, 496, 496/1, 339, 339/2, 339/2-8.
opustitev izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo – spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izvedbe dokaza – namen določbe 236a. člena ZPP – predložitev pisne izjave priče
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče zato ni dolžno ugoditi vsem dokaznim predlogom, ampak upošteva samo tiste, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev, pri tem pa ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka.
Namen določbe 236a. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka na poziv sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku, je zasledovanje koncentracije in ekonomičnosti postopka. Nikakor pa te določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je oseba (priča), katere zaslišanje je predlagano, prisotna na naroku.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – obdobje zbiranja kazenskih točk – čas storitve prekrška
Ker je med storitvijo prekrškov, s katerimi je storilec dosegel skupno 21 kazenskih točk, preteklo obdobje daljše od teh let, česar pa prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, je sodišče prve stopnje storilcu neutemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sankcija zavrženja zemljiškoknjižnega predloga zaradi opustitve dolžnosti elektronskega vlaganja je mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti.