Ker so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi, prav tako pa dolžnica v ugovoru po izteku roka ni zatrjevala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev ugovora po izteku roka, pravilen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reintegracija - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V konkretnem primeru ni bilo pravne podlage za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2011, saj je potreba po opravljanju tožnikovega dela (direktorja) pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala že v letu 2004 (ne šele v letu 2011, potem ko ga je tožena stranka zaradi nezakonite predhodne odpovedi reintegrirala v delovno razmerje).
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
jubilejna nagrada - kolektivna pogodba
Kljub temu da je tožnik v letu 1998 že prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe na podlagi podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke, je v letu 2003, ko je izpolnil pogoje, upravičen do jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu (toženi stranki) po SKPgd.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 277, 318. ZDR člen 42, 112, 112/2, 130, 131.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - rok za odgovor na tožbo - terjatev iz delovnega razmerja - plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - jubilejna nagrada - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Ker je tožena stranka (samostojni podjetnik posameznik), ki ji je bila tožba pravilno vročena na naslov, ki je naveden v sodnem registru, odgovor na tožbo podala po izteku v ZPP določenega roka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačane plače, povračila stroškov v zvezi z delom, regresov za letni dopust, jubilejne nagrade, odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka in odpravnine zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 277, 277/2, 318. ZPSto-2 člen 42, 42/2. ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
zamudna sodba - vročanje - vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
Če tožena stranka že daljše obdobje dejansko posluje na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni uredila ustrezne spremembe naslova v sodnem registru, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani. Sodnih pošiljk tudi ni mogoče preusmerjati na druge naslove po dogovoru oz. pogodbi s pošto, saj za vročanje v pravdnem postopku veljajo posebna pravila vročanja, določena v ZPP. Ker je sodišče prve stopnje vročalo toženi stranki sodna pisanja skladno s temi pravili na naslov, vpisan v sodnem registru, je ob dejstvu, da tožena stranka na tožbo, ki ji je bila vročena po fikciji, ni odgovorila, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za odločitev, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Pravilna odločitev je, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
nasprotna tožba – pogoji – več zahtevkov – stvarna pristojnost
Ker se stvarna pristojnost sodišča, v primeru, ko se zahtevka iz nasprotne tožbe ne nanašata na enako dejansko in pravno podlago, določa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je sodišče prve stopnje v tem primeru pravilno sklenilo, da se nasprotna tožba o zahtevku za vračilo kupnine v višini 5.664,40 EUR ne dovoli, saj zanj okrožno sodišče ni stvarno pristojno.
Tožnik je pravočasno priglasil stroške za zastopanje v zvezi z nasprotno tožbo, saj jih je priglasil istega dne, kot je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo umaknila nasprotno tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku se je spornega dne na poti v službo pokvarila pnevmatika na avtomobilu. Za zamenjavo pnevmatike je potreboval nekaj ur (ker pri sebi ni imel varnostnega ključa), tako da na delo ni prišel. Glede na to, da se za letni dopust za ta dan naslednji dan ni uspel dogovoriti, je bil njegov izostanek z dela neupravičen, zlasti ker bi se lahko dopoldne spornega dne odpeljal na delo z bratom, kasneje pa bi uredil zamenjavo pnevmatike. Tožena stranka mu je utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini 2.391,29 EUR s pp, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - projektno delo - potek časa - zaključek projekta
Tožena stranka je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas do zaključka določenega projekta, pri čemer je bil čas, za katerega je veljala pogodba, izrecno določen. Izvajanje tega projekta se je kasneje podaljšalo, kar pomeni, da tožniku po izteku v pogodbi določenega časa pogodba o zaposlitvi ni zakonito prenehala. Njegov podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pri toženi stranki v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi za določen čas do zaključka projekta, je utemeljen.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska doba - dokončna in pravnomočna odločba
Na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila ugotovljena z dokončno in pravnomočno odločbo toženke, je toženka pravilno odmerila sorazmerni del pokojnine tožnici. Dejanski znesek sorazmernega dela pokojnine je izračunala s kvocientom med številom mesecev pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, in vsemi dobami, ki se seštevajo, kot določa Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije.
invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - omejitve pri delu - nadomestilo za invalidnost
Pri tožniku je v času, ko je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Ker tožnik še vedno lahko opravlja svojo dejavnost s polnim delovnim časom, ni pa zmožen za delo brez omejitev, se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti.
dovolitev vpogleda v sodni spis - pregledovanje spisov – pravica do vpogleda v spis – opravičena korist
Na podlagi podatkov o okoliščinah glede predmetnega (navideznega) posojilnega razmerja bo predlagateljica lahko dokazovala, da je bilo v tistem času sklenjenih več navideznih posojilnih razmerij. Zato je predlagateljica z navedenimi trditvami izkazala opravičeno korist, da se seznani s podatki in dokazi, ki bi ji lahko pripomogli k uresničevanju pravic v postopkih, v katerih je stranka.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka -
Razlogi, navedeni v pritožbi, da je bila tožnica prvič v Ljubljani, da je tujka, da se je njen pooblaščenec pravočasno zglasil na sodišču, pa brez pooblastila ni mogel pristopiti na narok, niso takšne narave, da bi opravičevali izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
V postopku z izrednim pravnim sredstvom (obnovo postopka) sodišče prve stopnje stranki ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak predlog za obnovo postopka, ki ga vloži stranka sama, pa pri tem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, takoj zavrže.
Res je bila sprva načrtovana samo rutinska operacija – odstranitev maternice, vendar pa so se zdravniki zaradi odkritega tumorja na črevesju nato odločili, da bodo v nadaljevanju odstranili v operativnem posegu tudi tumor, zaradi česar je bilo pred dodatnim operacijskim posegom potrebno tudi dodatno čiščenje operativnega polja, temu pa se, kot ugotavlja izvedenec, ni posvetilo dovolj pozornosti in ima zato pritožba prav, ko navaja, da ravnanje zdravstvenega osebja glede tega segmenta operacije ni bilo dovolj strokovno. Zato ne gre za situacijo, ki se ji ne bi dalo izogniti.