Ker so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi, prav tako pa dolžnica v ugovoru po izteku roka ni zatrjevala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev ugovora po izteku roka, pravilen.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini 2.391,29 EUR s pp, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku se je spornega dne na poti v službo pokvarila pnevmatika na avtomobilu. Za zamenjavo pnevmatike je potreboval nekaj ur (ker pri sebi ni imel varnostnega ključa), tako da na delo ni prišel. Glede na to, da se za letni dopust za ta dan naslednji dan ni uspel dogovoriti, je bil njegov izostanek z dela neupravičen, zlasti ker bi se lahko dopoldne spornega dne odpeljal na delo z bratom, kasneje pa bi uredil zamenjavo pnevmatike. Tožena stranka mu je utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 277, 277/2, 318. ZPSto-2 člen 42, 42/2. ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
zamudna sodba - vročanje - vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
Če tožena stranka že daljše obdobje dejansko posluje na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni uredila ustrezne spremembe naslova v sodnem registru, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani. Sodnih pošiljk tudi ni mogoče preusmerjati na druge naslove po dogovoru oz. pogodbi s pošto, saj za vročanje v pravdnem postopku veljajo posebna pravila vročanja, določena v ZPP. Ker je sodišče prve stopnje vročalo toženi stranki sodna pisanja skladno s temi pravili na naslov, vpisan v sodnem registru, je ob dejstvu, da tožena stranka na tožbo, ki ji je bila vročena po fikciji, ni odgovorila, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Tožnik je pravočasno priglasil stroške za zastopanje v zvezi z nasprotno tožbo, saj jih je priglasil istega dne, kot je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo umaknila nasprotno tožbo.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke, ker le-ta ni njen delodajalec.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 277, 318. ZDR člen 42, 112, 112/2, 130, 131.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - rok za odgovor na tožbo - terjatev iz delovnega razmerja - plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - jubilejna nagrada - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Ker je tožena stranka (samostojni podjetnik posameznik), ki ji je bila tožba pravilno vročena na naslov, ki je naveden v sodnem registru, odgovor na tožbo podala po izteku v ZPP določenega roka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačane plače, povračila stroškov v zvezi z delom, regresov za letni dopust, jubilejne nagrade, odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka in odpravnine zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reintegracija - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V konkretnem primeru ni bilo pravne podlage za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2011, saj je potreba po opravljanju tožnikovega dela (direktorja) pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala že v letu 2004 (ne šele v letu 2011, potem ko ga je tožena stranka zaradi nezakonite predhodne odpovedi reintegrirala v delovno razmerje).
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
jubilejna nagrada - kolektivna pogodba
Kljub temu da je tožnik v letu 1998 že prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe na podlagi podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke, je v letu 2003, ko je izpolnil pogoje, upravičen do jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu (toženi stranki) po SKPgd.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za odločitev, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Pravilna odločitev je, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
izvedba dokaza – stroški sodnega izvedenca – predujem – predlog za podaljšanje roka – zavrženje predloga
Ker je tožeča stranka predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložila po tem, ko se je le-ta že iztekel, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje - prekršek
Da bi šlo za predhodno vprašanje, bi bilo potrebno, da je prekršek (podobno velja za kazniva dejanja) sestavina civilnopravnega dejanskega stanja, kar pa v konkretnem primeru ni. Iz konkretnega dogodka tako lahko izvira odškodninska odgovornost tako v primeru, da je bil storjen prekršek, kot tudi v primeru, da ni bil, saj je civilna odgovornost strožja. Gre zgolj za to, da bi bil lahko konkreten historični dogodek tako podlaga za odločanje v pravdnem kot tudi prekrškovnem postopku.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - subjektivni rok
Tožnik je za nastanek škode (v obliki neplačanih zakonskih zamudnih obresti) izvedel najkasneje, ko je sodišču prve stopnje predlagal, da pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o pravici do nadomestila za invalidnost, dopolni z odločitvijo o zahtevku za plačilo zamudnih obresti. Tedaj je začel teči subjektivni triletni zastaralni rok za uveljavljanje terjatve za plačilo zamudnih obresti, ker je ta rok ob vložitvi tožbe že potekel, tožnikov zahtevek ni utemeljen.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska doba - dokončna in pravnomočna odločba
Na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila ugotovljena z dokončno in pravnomočno odločbo toženke, je toženka pravilno odmerila sorazmerni del pokojnine tožnici. Dejanski znesek sorazmernega dela pokojnine je izračunala s kvocientom med številom mesecev pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, in vsemi dobami, ki se seštevajo, kot določa Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - samozaposleni - pravica do premestitve - invalidska pokojnina - dokazovanje - sodni izvedenec - telesna okvara - invalidnina
Čeprav tožnik ni uveljavljal razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti in s tem v zvezi priznanja pravic (z zahtevkom je izpodbijal odločbo toženca, s katero je bila zahteva za priznanje pravic na podlagi invalidnosti zavrnjena, in uveljavljal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine), je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu, pravilno odločilo, da sta odločbi toženca, s katerima je bila tožnikova zahteva za priznanje pravic na podlagi invalidnosti zavrnjena, nezakoniti. Poleg tega je utemeljeno razsodilo, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti.
državna štipendija - pogoji za pridobitev pravice - cenzus
Pri presoji, ali oba tožnika izpolnjujeta pogoje za pridobitev državne štipendije, je treba upoštevati, da njuna mati v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, imela pa jih je v tekočem koledarskem letu. Te dohodke je treba upoštevati po preračunu na raven preteklega leta, pri čemer je treba upoštevati dejanske dohodke, kot ji je mati tožnikov prejela.
dovolitev vpogleda v sodni spis - pregledovanje spisov – pravica do vpogleda v spis – opravičena korist
Na podlagi podatkov o okoliščinah glede predmetnega (navideznega) posojilnega razmerja bo predlagateljica lahko dokazovala, da je bilo v tistem času sklenjenih več navideznih posojilnih razmerij. Zato je predlagateljica z navedenimi trditvami izkazala opravičeno korist, da se seznani s podatki in dokazi, ki bi ji lahko pripomogli k uresničevanju pravic v postopkih, v katerih je stranka.