ZIZ člen 9, 9/3, 36. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 116, 120, 133.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – notranja organizacija dela pri pravni osebi – prepozen ugovor
Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebno ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami. Stranka mora delo organizirati tako, da poteka normalno in nemoteno. Odsotnost, prezaposlenost, opustitev pravočasnega pretoka informacij med zaposlenimi zamude ne opravičujejo.
Sodišče prve stopnje, ki je izdalo sodbo na podlagi opravljene glavne obravnave, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, ne bi smelo upoštevati dodatno priglašenih stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja in o teh stroških izdati dopolnilni sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059732
SPZ člen 42. OZ člen 198. ZIZ člen 192. ZPP člen 8.
pridobitev lastninske pravice - javna dražba – sklep o domiku – višina uporabnine – dokazovanje višine uporabnine z izvedencem
Tožnik je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobil na originaren način, vendar ne že s sklepom o domiku, temveč s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi kupljene nepremičnine.
Ni nujno, da je za ugotavljanje višine uporabnine vedno potreben dokaz z izvedencem gradbene (ali finančne) stroke. V konkretnem primeru je tožnik kot dokaz ponudil več internetnih izpisov ponudb oddaje dvo do tro-sobnih stanovanj v L., območje M - J. Tožnik je dokaznemu bremenu glede višine uporabnine s predloženimi dokazi zadostil.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSK0005038
ZST-1 člen 12. ZPP člen 142, 142/4, 365, 365-1. ZZK-1 člen 125, 125.č, 125.č/3, 161, 161/2, 161/2-5.
fikcija vročitve – stalno prebivališče – dejansko prebivališče – dovoljenost pritožbe zoper sklep o oprostitvi plačila sodne takse
Četrti odstavek 125.č člena ZZK-1 določa, da če vročitve ni mogoče opraviti na način iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, se vročitev opravi po splošnih pravilih o osebnem vročanju. Četrti odstavek 142. člena ZPP pa veže fikcijo vročitve na naslov dejanskega prebivališča, saj je razlog takšnemu načinu vročanja realno pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-279/08 z dne 9.7.2009). Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi sicer ne izhaja, da naslovnik dejansko ne prebiva na naslovu H. v Ljubljani, vendar je ta domneva izpodbojna.
plača - regres za letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost
Pri vseh petih pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih je tožnik sklenil s toženo stranko in pred tem z drugo družbo, gre za istovrstne tipsko sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na način sklepanja pogodb in naravo dela je bil tožnik ves čas zaposlitve prepričan, da dela pri istem delodajalcu, ker je ves čas opravljal istovrstno delo (razvoz pekovskih izdelkov) z istim avtomobilom in za iste stranke. Prav tako je delo opravljal v enakem delovnem času in za enako plačo. Zato je treba šteti, da je pri tožniku prišlo do spremembe delodajalca, tožena stranka pa je odgovorna za vse terjatve iz delovnega razmerja, tudi za tiste, ki izvirajo iz časa zaposlitve pri prejšnji družbi (delodajalcu prenosniku).
Upnik je takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ko je opazil pomoto pri vtoževanem znesku, predlog za izvršbo v presežku umaknil. Ravnal je z vso dolžno skrbnostjo, zato mu ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožečim strankam razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061681
OZ člen 171, 179, 186.
poseben sklep o stroških – nevzdrževanje pločnika - odškodninska odgovornost – soodgovornost oškodovanca– solidarna odgovornost povzročiteljev škode - sokrivda
Sodišče bi moralo o stroških postopka odločiti s sodbo, s katero se je postopek končal. Pogojev za izdajo posebnega sklepa po 5., 6. in 7. odst. istega člena ZPP namreč v obravnavani zadevi ni bilo.
Na odgovornost tožene stranke za nastalo škodo njena morebitna soodgovornost s kolesarjem v razmerju do tožeče stranke ne vpliva. Gre namreč za solidarno odgovornost povzročiteljev škode v smislu 186. in 395. člena OZ. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost. Upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od kogarkoli hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Porazdelitev notranjega razmerja odgovornosti pa je stvar solidarnih dolžnikov samih. Ker ta ni bila predmet te pravde, je o njej prvo sodišče napačno odločilo.
začasna odredba o varstvu skupnih otrok – začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov sodišče lahko izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani takšni razlogi ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove predodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da bo mladoletna hči pravdnih strank brez rednih stikov z očetom lahko prikrajšana v svojem duševnem razvoju, vendar pa v konkretnem primeru ne bi bilo v njeno korist, da bi se jo že v tej fazi postopka, ko dejanska podlaga tožbe še ni razčiščena, odvzelo materi in začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu.
javni uslužbenec - mirovanje pravic in obveznosti - vrnitev na delo
Čeprav se stranki nista posebej dogovorili za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, je v tožnikovem primeru takšno mirovanje nastopilo s tem, ko je predstojnica tožene stranke izdala sklep, v katerem je odločila, da tožniku mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu. Z navedenim sklepom tožene stranke se je tožnik očitno strinjal in ga ni izpodbijal, zato je postal dokončen in pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa so tožniku pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirovale do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, po tem pa ima pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki.
zahtevek za izročitev nepremičnine – potek najemne pogodbe – pridržna pravica – ugovor nasprotne pravice – zapadlost terjatve – dobrovernost
Zmotni so zaključki izpodbijane sodbe glede nedobrovernosti tožene stranke. V 262. členu OZ so določene izjeme, ko upnik nima pridržne pravice, taka situacija nastopi v primeru, če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti. Namen te določbe je, da prepreči samovoljo upnika, bistvo je torej v tem, da si stvari ni protipravno prilastil, in tak primer je v tej zadevi podan, na dan prenehanja pogodbe, v trenutku, ko na podlagi pogodbe naslova za oblast nad stvarjo tožena stranka več ni imela, je imela že zapadlo terjatev za plačilo investicij, gre za pogodbeno zavezo tožnika.
ZIZ člen 29, 29b, 61, 61a. ZPP člen 212. ZST-1 člen 10, 10/4, 11, 12.
trditveno in dokazno breme – oprostitev plačila sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – taksna oprostitev – izjava o premoženjskem stanju
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Na strani dolžnika je dolžnost, da najprej zatrjuje dejstva, ki so podlaga za oprostitev in šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence.
Ničnost, neveljavnost ali neobstoj nekega pravnega posla (tudi mandatnega, pooblastilnega razmerja) sicer je civilnopravno razmerje, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Vendar mora tožnik za ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja izkazati pravni interes. Izdana sodba ne more biti sama sebi namen.
Sodišče je toženim strankam pravilno priznalo pravdne stroške, ustrezno povečane v skladu z 9. čl. OT, ne pa za vsakega toženca posebej, saj je skupni pooblaščenec toženih strank vsa procesna dejanja opravljal enotno in odstopanj v smeri opravljanja dejanj za posamezno stranko ni bilo.
Tožnikovo ravnanje je bilo za delodajalca „praktično“ nepreprečljivo. Nezgodi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnikovega dela, tega pa niti od profesionalno skrbnega delodajalca ni mogoče zahtevati. Ker morata biti oba navedena pogoja (nepričakovanost in nepreprečljivost ravnanja oškodovanca) podana kumulativno, se v obravnavanem primeru prva toženka ne more v celoti razbremeniti svoje objektivne odgovornosti.
Po presoji pritožbenega sodišča znaša tožnikov delež odgovornosti 50%, upoštevaje na eni strani povečano nevarnost, ki izvira iz obratovanja stroja, in korist, ki jo z uporabo stroja dosega njen imetnik v svoji gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri delu oziroma zaradi dela, vendar se je obenem zavestno in nerazumno izpostavil nevarnosti, čeprav je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da se lahko hudo poškoduje.
(ne) veljavnost oporoke – napotitev na pravdo – ustna oporoka – izredne razmere – manj verjetna pravica – spor ali premoženje spada v zapuščino
Pojem izrednih razmer je pravni standard, zato mora sodišče v vsakem konkretnem primeru glede na zatrjevana dejstva napraviti materialnopravni zaključek glede tega, ali so bile izredne razmere podane. Kadar pa so dejstva, na podlagi katerih bi moralo tak sklep napraviti, sporna, je potrebno zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
ZST-1 člen 18, 34a. ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 365, 365-3.
pritožba zoper odločitev o stroških postopka - odmera s posebnim sklepom – odmera s sodbo – taksna obveznost
Sodna taksa za pritožbo se mora odmeriti na podlagi tarifne št. 1121 ZST-1 in ne tarifne št. 3009 ZST-1, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta upošteva zgolj znesek pravdnih stroškov, saj je bila pritožba vložena samo zoper odločbo o stranski terjatvi (šesti odstavek 18. člena ZST-1).
Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.