sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka -
Razlogi, navedeni v pritožbi, da je bila tožnica prvič v Ljubljani, da je tujka, da se je njen pooblaščenec pravočasno zglasil na sodišču, pa brez pooblastila ni mogel pristopiti na narok, niso takšne narave, da bi opravičevali izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo.
ZZVZZ člen 81, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 244, 245, 256. ZDSS-1 člen 81.
začasna nezmožnost za delo - pravni interes - ugotovitvena odločba
Odločitev o tem, da delavec ne dela, po predhodni ugotovitvi, da dela iz zdravstvenih razlogov ni zmožen opravljati oz. bi mu opravljanje dela poslabšalo ali ogrozilo zdravje ali celo življenje, vsaj posredno tudi pomeni odločanje o pravici. Zato delavec (zavarovanec) izkazuje pravni interes za tožbo, s katero izpodbija takšno dokončno odločitev.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066020
ZP-1 člen 22, 27, 56, 57a, 202č, 207.
sankcije za prekrške – kazenske točke v cestnem prometu – vpis v evidenco kazenskih točk - stek – odločba o prekršku – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Če je prekrškovni organ storilcu v odločbi o prekršku, izdani v postopku zaradi dveh ali več prekrškov, za prekršek poleg globe določil tudi stransko sankcijo kazenskih točk, nato pa mu je izrekel (le) enotno globo, ne pa tudi kazenske točke, so kazenske točke nezakonito vpisane v evidenco kazenskih točk, ker niso bile izrečene, zato ne morejo biti podlaga za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - omejitve pri delu - nadomestilo za invalidnost
Pri tožniku je v času, ko je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Ker tožnik še vedno lahko opravlja svojo dejavnost s polnim delovnim časom, ni pa zmožen za delo brez omejitev, se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070054
OZ člen 9. ZPSPP člen 28.
izpraznitev poslovnega prostora – pacta sunt servanda
Načelo pacta sunt servanda pomeni, da so pogodbene stranke, potem ko je pogodba sklenjena, zavezane svoje sprejete obveznosti izpolniti, in sicer tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Tožnik bi bil lahko napoten na zdraviliško zdravljenje neposredno po bolnišničnem zdravljenju oz. po odpadu kontaindikacije za zdraviliško zdravljenje, ne pa izven teh časovnih okvirov.
ZPP člen 242, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 14. OZ člen 31.
stroški priče – izgubljeni dobiček priče – sklenitev pogodbe po pooblaščencu – sel
Priči ni mogoče prisoditi več stroškov, kot jih je priglasila takoj po pričanju. Priča se je sklicevala na urno postavko inštituta za revizijo, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadostuje. Od takšne urne postavke bi bilo namreč potrebno odšteti tudi stroške blaga in dela, saj priči zaradi pričanja ti niso nastali.
J. B. je pred potrditvijo ponudbe tožeči stranki o le-tej govoril z direktorjem tožene stranke, ki je ponudbo potrdil oz. jo sprejel, J. B. pa je nadalje v soglasju z direktorjem tožene stranke ponudbo potrdil tožeči stranki. J. B. je tako imel predhodno dovolilo direktorja tožene stranke, da tožeči stranki potrdi ponudbo za geotehnična dela, kar je tudi storil v elektronskem sporočilu z dne 03. 02. 2008. Na podlagi tako sklenjene pogodbe sta pravdni stranki v nadaljevanju opravili določene storitve oz. izpolnili (nekatere) svoje obveznosti, in sicer je tožeča stranka opravila geološke izmere in pripravila geološko poročilo, tožena stranka pa je plačala avansni račun in prevzela delo. Navedene ugotovitve tako J. B. okvalificirajo kot sla, ki ni nadomeščal volje tožene stranke (kot pooblaščenec), pač pa je slednjo (v soglasju s toženo stranko) zgolj prenašal.
Sodišče prve stopnje je izdalo t.i. sodbo presenečenja. Nobena od strank namreč ni zatrjevala, da je pogodba, na podlagi katere zahteva tožeča stranka plačilo, navidezna, prav tako pa ni nobena stranka podala drugih trditev, iz katerih bi takšno dejstvo lahko izhajalo. Navideznost pogodbe o izvedbi strokovnega svetovanja in s tem pravo pogodbeno voljo strank je ugotavljalo samo, na podlagi izpovedb priče ter zakonitega zastopnika tožene stranke.
Ker je sodišče prve stopnje kot odločilno ugotovilo dejstvo, katerega nobena od pravdnih strank ni zatrjevala, in nanj oprlo svojo odločitev, je s takšnim ravnanjem strankama odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem kršilo pravico do izjave v postopku.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska doba - dokončna in pravnomočna odločba
Na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila ugotovljena z dokončno in pravnomočno odločbo toženke, je toženka pravilno odmerila sorazmerni del pokojnine tožnici. Dejanski znesek sorazmernega dela pokojnine je izračunala s kvocientom med številom mesecev pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, in vsemi dobami, ki se seštevajo, kot določa Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije.
invalid III. kategorije - invalid I. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - preostala delovnega zmožnost - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožnikov "beg od dela" ni odločilen za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, prav tako ni odločilno njegovo nezadovoljstvo z delom, ki ga opravlja, ali njegovo gmotno stanje. Odločilno je le zdravstveno stanje oz. dejstvo, da je pri tožniku še vedno podana preostala delovna zmožnost. To pa pomeni, da pri tožniku ne gre za invalidnost I. kategorije, ki bi ga opravičevala do invalidske pokojnine.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - preložitev naroka
Sodišče prve stopnje je dopis tožnika za preložitev naroka, ker nima potnega lista, brez katerega se ne more udeležiti obravnave, štelo kot neupravičen predlog, saj tožnik navedb, s katerimi bi utemeljil prošnjo za preložitev naroka, ni z ničemer dokazal (ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da na primer poteka postopek za izdajo potnega lista).
invalidnina - pogoji za priznanje pravice - telesna okvara
Ne glede na to, da je torej tožena stranka ob drugačno ugotovljenem dejanskem stanju (da pri tožniku ni podana telesna okvara) zavrnila zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, je bila odločitev pravilna, saj je pri tožniku podana telesna okvara v prenizkem odstotku, da bi bil upravičen do invalidnine, ki jo zahteva.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
V postopku z izrednim pravnim sredstvom (obnovo postopka) sodišče prve stopnje stranki ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak predlog za obnovo postopka, ki ga vloži stranka sama, pa pri tem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, takoj zavrže.
Do prenehanja obveznosti in terjatve vsakega udeleženca verižne kompenzacije, ne da bi kaj plačal ali prejel kakšno plačilo, pride tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg. Dolžniško-upniških razmerij je toliko, kot je udeležencev verižne kompenzacije. Že tolikšno število pravnih razmerij pove, da med udeleženci verižne kompenzacije ni takšne pravne povezave (med posameznimi udeleženci je sploh ni), da bi moral udeleženec verižne kompenzacije, ki meni, da z njo njegova terjatev do predhodnika ni prenehala, tožiti vse udeležence kot nujne sospornike.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - sodno varstvo - procesna predpostavka - pritožba - dokončna odločba - zavrženje tožbe
Ker tožnik zoper prvostopno odločbo toženca, s katero je bil zavrnjen zahtevek za izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu, ni vložil pritožbe, ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo. Iz tega razloga se tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo nadomestila zavrže.
državna štipendija - pogoji za pridobitev pravice - cenzus
Pri presoji, ali oba tožnika izpolnjujeta pogoje za pridobitev državne štipendije, je treba upoštevati, da njuna mati v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, imela pa jih je v tekočem koledarskem letu. Te dohodke je treba upoštevati po preračunu na raven preteklega leta, pri čemer je treba upoštevati dejanske dohodke, kot ji je mati tožnikov prejela.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - neizbrani kandidat
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe v sporu, v katerem je uveljavljal sodno varstvo kot neizbrani kandidat, brez kakršne koli obrazložitve. To pomeni, da tožnik ni verjetno izkazal, da njegova terjatev, ki jo uveljavlja, obstoji oziroma da mu bo nastala. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
Res je bila sprva načrtovana samo rutinska operacija – odstranitev maternice, vendar pa so se zdravniki zaradi odkritega tumorja na črevesju nato odločili, da bodo v nadaljevanju odstranili v operativnem posegu tudi tumor, zaradi česar je bilo pred dodatnim operacijskim posegom potrebno tudi dodatno čiščenje operativnega polja, temu pa se, kot ugotavlja izvedenec, ni posvetilo dovolj pozornosti in ima zato pritožba prav, ko navaja, da ravnanje zdravstvenega osebja glede tega segmenta operacije ni bilo dovolj strokovno. Zato ne gre za situacijo, ki se ji ne bi dalo izogniti.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – neveljavnost oporoke
Niso pomembna kakršnakoli vlaganja, pač pa mora potomec s svojim delom, zaslužkom znatneje prispevati k pridobivanju premoženja. Pri tem ni vedno pomembno, da mora potomec ves čas bivati skupaj z zapustnikom.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - samozaposleni - pravica do premestitve - invalidska pokojnina - dokazovanje - sodni izvedenec - telesna okvara - invalidnina
Čeprav tožnik ni uveljavljal razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti in s tem v zvezi priznanja pravic (z zahtevkom je izpodbijal odločbo toženca, s katero je bila zahteva za priznanje pravic na podlagi invalidnosti zavrnjena, in uveljavljal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine), je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu, pravilno odločilo, da sta odločbi toženca, s katerima je bila tožnikova zahteva za priznanje pravic na podlagi invalidnosti zavrnjena, nezakoniti. Poleg tega je utemeljeno razsodilo, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti.