Tudi iz njenih navedb, da je toženca seznanila s povečano potrebo po distribuciji izdelkov iz drugih DE izhaja zaključek, da je od njega zahtevala izpolnjevanje pogodbe v spremenjenih pogojih, ne pa njeno razvezo. Zato posledice, ki izhajajo iz določbe 5. odstavka 112. člena OZ za stranko, ki zahteva razvezo pogodbe (da drugi stranki, ki zahteva odškodnino, povrne škodo), sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo. S tem pa se tudi ni pravilno oprlo na stališče, da ima zaradi utemeljene razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin tožena stranka le pravico do povračila navadne škode.
Ker tožena stranka ni pojasnila, zakaj naj ne bi bil prevzem po predstavniku investitorja tudi pravilno (vsebinsko) opravljen, ni uspela izpodbiti dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v predmetni zadevi tožena stranka opravila veljaven prevzem s predstavnikom investitorja. Brez trditev o tem, da naj bi imel investitor kakšne pripombe nasproti toženi stranki, ki bi se nanašale na delo tožeče stranke, se izkaže vprašanje, ki ga tožena stranka ponavlja v pritožbi, kot nepomembno.
procesna predpostavka – pravica do sodnega varstva – izpodbijanje odločitev organov društva – izpodbijanje odločitve zbora društva
Določbo petega odstavka 13. člena ZDru-1 je treba razlagati na način, da je vsako odločitev organa oziroma zastopnika društva, ne pa tudi odločitve zbora članov kot najvišjega organa društva, možno izpodbijati s pritožbo, o kateri, če temeljni akt društva ne določa drugače, odloča zbor članov.
ZPP člen 2, 2/2, 13, 206, 206/1. SPZ člen 49. SZ-1 člen 111.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izpraznitveni zahtevek – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica do posesti
V tej pravdi tožnik zahteva izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine. V drugi pravdi tu-tožena stranka zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine. Odločitev o slednjem ne bo predstavljalo odločitve o predhodnem vprašanju.
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine je treba upoštevati omejitev iz zakona, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove za izračun (povprečne plače tožeče stranke v zadnjih treh mesecih), saj za toženo stranko ne velja kolektivna pogodba dejavnosti, ki bi to vprašanje uredila drugače.
gospodarski spor - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu – samostojni podjetnik posameznik
Ker je vtoževana terjatev oz. toženčeva obveznost nastala v sferi delovanja toženca kot gospodarskega subjekta oz. izvira iz toženčevega opravljanja gospodarske dejavnosti, je treba spor med tožečo stranko (pravno osebo) in tožencem (fizično osebo) obravnavati kot gospodarski spor. Dejstvo, da toženec v teku postopka ni več samostojni podjetnik, narave spora ne spreminja.
Čeprav je bila pritožnica pri uveljavljanju svojega pravnega sredstva proti sklepu o vpisu uspešna in je bil sklep spremenjen, se neupravičeno zavzema za povrnitev stroškov ugovornega postopka. Šlo je za vpis po uradni dolžnosti, zato o uporabi načela krivde (in ne uspeha!) v smislu 5. odst. 35. člena ZNP kot izjeme splošnega pravila, v škodo druge udeleženke postopka – upnice Republike Slovenije ni mogoče govoriti.
Skrite napake so tiste napake, ki jih skrbna oseba s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke, kot je kupec, ni mogla opaziti ob običajnem pregled.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi – identiteta nepremičnine
Vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o začasni odredbi. Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje glede identitete nepremičnine kot je vpisana v zemljiško knjigo danes in nepremičnino, kakor je označena v sklepu o začasni odredbi.
Glede na to, da je tožnica tožbo umaknila, takoj ko je bila obveščena, da so bile njene terjatve priznane v stečajnem postopku, je upravičena do povračila stroškov postopka pred sodiščem (enako, ko če bi tožbo umaknila, takoj ko bi tožena stranka vtoževano terjatev poravnala).
izločitvena pravda – stroški postopka – vsak svoje stroške
V
saka stranka krije svoje stroške postopka, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Navedeno predstavlja izjemo od načela odgovornosti za stroške po uspehu v glavni stvari.
listina – listina pri drugi osebi – predložitev poslovne dokumentacije
Sodišče lahko, v primeru da druga oseba zanika, da bi bila listina pri njej, izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva, pri čemer nosi (tako trditveno kot) dokazno breme v zvezi z njim tista pravdna stranka, ki zahteva predložitev listine od druge osebe.
pogodba o tihi družbi – neobstoj pooblastila za zastopanje – stroški začasnega zastopnika – stroški postopka
Ker toženec ob sklenitvi pogodbe ni bil nosilec tihe družbe, kot je bilo navedeno v pogodbeni listini, in ker ni dokazal, da bi bila pogodba naknadno odobrena, je pravilno stališče, da pogodba o tihi družbi ni bila sklenjena in da je zato dolžan vrniti, kar je na tej podlagi prejel.
Založitev predujma za stroške začasnega zastopnika je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe, vložene zoper osebo, katere prebivališče je neznano. Oprostitev plačila tega stroška lahko tožnik doseže ob predpostavkah, ki jih zakon določa za oprostitev plačila stroškov postopka.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – prepoved razpolaganja z nepremičninami – prepoved odtujitve in obremenitve
Stališče sodišča prve stopnje, da je pravica razpolaganja z nepremičnino bistveni del upravičenj lastnika in posledično prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine za toženca, ki je nepremičnine zgradil z namenom prodaje, pomeni prikrajšanje oziroma nastanek škode, je prestrogo in bi ob doslednem upoštevanju pripeljalo do popolnega izničenja zakonske norme - prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ.
prenehanje delovnega razmerja - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - odpoklic - odjava iz zavarovanj - reparacija
Ker v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil kot poslovodna oseba za nedoločen čas, ni bilo določeno, da mu delovno razmerje preneha z odpoklicem s funkcije, mu delovno razmerje ni zakonito prenehalo z dnem odpoklica oziroma z odjavo iz sistema socialnih zavarovanj z istim dnem.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe – stvarne napake – čas kot bistvena sestavina pogodbe – fiksnost posla
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da dejstvo, da je pregled opravil B. in ne tožeča stranka (oziroma njen pooblaščeni zastopnik) ne vpliva na samo veljavnost pregleda, če temu ne oporeka tožeča stranka sama. Gre namreč za notranje razmerje med tožečo stranko in B. in to ne pomeni kršitve 24. člena Pogodbe, po katerem bi moral pregled opraviti njegov pooblaščeni zastopnik.
Splošno sprejeto stališče je, da le določitev natančnega časa, ko je potrebno opraviti izpolnitev, ne zadošča za oceno, da je rok bistvena sestavina pogodbe. Pri fiksnih pogodbah gre za nekaj več, kasnejša izpolnitev za stranko bi bila brez pomena.
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - popravni sklep - obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom popravilo očitno pisno pomoto v zamudni sodbi. Tega popravnega sklepa, ker je le formalne narave, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno posebej obrazložiti.