Tožnik je s tem, ko je zatrjeval, da plačila za opravljena suhomontažna dela od toženca ni prejel, navedel negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokaza ne more predložiti. Po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu je torej toženec tisti, ki mora dokazati, da je suhomontažna dela plačal.
Pritožbene navedbe, da se tožena stranka ni mogla udeležiti prvega naroka, razpisanega dne 24. 3. 2011, ker ji vabilo ni bilo vročeno, ne držijo. Iz potrdila o vročitvi je razvidno, da je bila ta opravljena v skladu z določbami 142. člena ZPP.
Intervencijski interes je podan, če bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med stranko, ki se ji stranski intervenient želi pridružiti, in stranskim intervenientom.
pogodba o tihi družbi – neobstoj pooblastila za zastopanje – stroški začasnega zastopnika – stroški postopka
Ker toženec ob sklenitvi pogodbe ni bil nosilec tihe družbe, kot je bilo navedeno v pogodbeni listini, in ker ni dokazal, da bi bila pogodba naknadno odobrena, je pravilno stališče, da pogodba o tihi družbi ni bila sklenjena in da je zato dolžan vrniti, kar je na tej podlagi prejel.
Založitev predujma za stroške začasnega zastopnika je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe, vložene zoper osebo, katere prebivališče je neznano. Oprostitev plačila tega stroška lahko tožnik doseže ob predpostavkah, ki jih zakon določa za oprostitev plačila stroškov postopka.
V predmetni zadevi nastopata kot subjekta gospodarska družba v pravnoorganizacijski obliki d.o.o. in Klub v pravno organizacijski obliki društva (glej podatke AJPES). ZPP v 481., 482. in 483. členu jasno določa, kdaj veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Med subjekti, za katere veljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niso društva, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ni stvarno pristojno okrožno sodišče.
ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 6, 10, 131, 131/1, 376.
neutemeljen sodni postopek – cesijska pogodba – prehod terjatve – škoda zaradi neutemeljenega sodnega postopka
Podlage za odškodninsko odgovornost ne more predstavljati uveljavljanje (sporne) pravice, ki se tekom sodnega postopka izkaže za neobstoječo in s tem zahtevek za neutemeljen. Le kadar tožnik (upnik) sproži sodni postopek z zavestjo, da mu pravica ne pripada, je lahko podana njegova odškodninska odgovornost.
Tudi iz njenih navedb, da je toženca seznanila s povečano potrebo po distribuciji izdelkov iz drugih DE izhaja zaključek, da je od njega zahtevala izpolnjevanje pogodbe v spremenjenih pogojih, ne pa njeno razvezo. Zato posledice, ki izhajajo iz določbe 5. odstavka 112. člena OZ za stranko, ki zahteva razvezo pogodbe (da drugi stranki, ki zahteva odškodnino, povrne škodo), sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo. S tem pa se tudi ni pravilno oprlo na stališče, da ima zaradi utemeljene razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin tožena stranka le pravico do povračila navadne škode.
Za odločanje o odškodnini, ki jo uveljavlja neizbrani kandidat za zasedbo uradniškega delovnega mesta na sodišču, je stvarno pristojno upravno sodišče.
OZ člen 190, 193, 197, 335, 335/1, 335/2, 347, 381. SZ-1 člen 24, 48.
hišniško stanovanje - terjatev upravnika večstanovanjske hiše na povračilo založenih sredstev – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – aktivna legitimacija upravnika – terjatev iz naslova nadomestila za uporabo hišniškega stanovanja
V skladu s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ velja za terjatev upravnika večstanovanjske hiše iz naslova zalaganja stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitve ter izterjave teh stroškov, ki jih je upravnik mesečno zaračunaval uporabniku hišniškega stanovanja, enoletni zastaralni rok.
Upravnik je aktivno legitimiran, da v svojem imenu sodno izterjuje uporabnino od uporabnika hišniškega stanovanja, če zatrjuje in dokaže, da je znesek uporabnine plačeval etažnim lastnikom iz lastnih sredstev ali če pogodba o upravljanju določa prenos aktivne legitimacije.
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče izvede tiste dokaze, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev. Pri tem ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni. Svojo odločitev o tem pa mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da ni zaslišalo strank in predlagane priče, ker je bilo tožbeni zahtevek potrebno zavrniti že na podlagi drugih izvedenih dokazov. Tudi na glavni obravnavi je pravdnima strankama pojasnilo, da neizvedene dokaze šteje za nepotrebne. S tem je zadostilo standardu obrazložitve zavrnitve dokaznega predloga.
V konkretnem primeru je aktivna stvarna legitimacija podana, čeprav na strani tožnikov ne nastopajo vsi etažni lastniki, ker ti niso nujni sosporniki, tožbeni zahtevek pa je tudi ustrezno oblikovan (v korist vseh etažnih lastnikov). Tožbeni zahtevek nedvomno temelji na določilu 100. člena SPZ, po katerem ima vsak solastnik in skupni lastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari.
Čeprav je bila pritožnica pri uveljavljanju svojega pravnega sredstva proti sklepu o vpisu uspešna in je bil sklep spremenjen, se neupravičeno zavzema za povrnitev stroškov ugovornega postopka. Šlo je za vpis po uradni dolžnosti, zato o uporabi načela krivde (in ne uspeha!) v smislu 5. odst. 35. člena ZNP kot izjeme splošnega pravila, v škodo druge udeleženke postopka – upnice Republike Slovenije ni mogoče govoriti.
Na podlagi 32. člena SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca. Gre za materialni prekluziven rok, ki ni podaljšljiv, sankcija za njegovo zamudo pa je zavrženje tožbe.
poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega ime in časti – definicija razžalitve – kršitev preko medijev
Ugovori toženca v pravdi zaradi razžalitve dobrega imena in časti, storjeni preko časopisa, bi šli lahko bodisi v smeri, da pisanje ni bilo žaljivo, bodisi da je bilo resnično, ali pa da je imel toženec utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisanega.
premoženjska škoda zaradi opustitve izvajanja nujnih vzdrževalnih del s strani upravnika – nujna vzdrževalna dela – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok
Pravilna je ocena, da zatrjevana premoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega dejanskega stanja, zato velja triletni zastaralni rok, ki začne teči od trenutka, ko je tožnik izvedel ali mogel izvedeti za vrsto in obseg škode.
postopek, če ni premoženja – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Nujna dedinja, katere nujni dedni delež je bil zaradi daril, ki jih je zapustnica za časa življenja dajala, prikrajšan, mora svojo pravico (odpravo prikrajšanja), ker zapuščine ni, zahtevati oz. uveljaviti s tožbo v pravdi. Njena dedna pravica učinkuje proti vsem, ne glede na to, da zapuščinski postopek ni bil izveden.
V zemljiški knjigi velja načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) in so vpisi dovoljeni samo zoper osebo, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Sodba Okrajnega sodišča v Celju I P 1 se na Z.P. ne nanaša in zoper njega ne učinkuje. Vpis zato ni dovoljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - nadomestilo plače - reparacija
Prepoved opravljanja dela v času vodenja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je poseg v delavčevo pravico do dela, za katerega se lahko odloči delodajalec le v izjemnih, z zakonom določenih primerih. Spora o tem posegu v delavčevo pravico pa ni mogoče uvrstiti med spore o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma o disciplinski odgovornosti delavca, zato v zvezi s to odločitvijo delodajalca neposredno sodno varstvo ni dopustno.
Četudi se delavec po prejemu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposli pri drugem delodajalcu, je ob ugotovitvi, da je odpoved nezakonita, še vedno upravičen do reparacije (za čas, ko je zaposlen, v višini razlike med plačo, ki jo prejema, in plačo, ki jo je prejemal pred odpovedjo) in odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 2, 2/2, 13, 206, 206/1. SPZ člen 49. SZ-1 člen 111.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izpraznitveni zahtevek – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica do posesti
V tej pravdi tožnik zahteva izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine. V drugi pravdi tu-tožena stranka zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine. Odločitev o slednjem ne bo predstavljalo odločitve o predhodnem vprašanju.