V zemljiški knjigi velja načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) in so vpisi dovoljeni samo zoper osebo, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Sodba Okrajnega sodišča v Celju I P 1 se na Z.P. ne nanaša in zoper njega ne učinkuje. Vpis zato ni dovoljen.
gospodarski spor - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu – samostojni podjetnik posameznik
Ker je vtoževana terjatev oz. toženčeva obveznost nastala v sferi delovanja toženca kot gospodarskega subjekta oz. izvira iz toženčevega opravljanja gospodarske dejavnosti, je treba spor med tožečo stranko (pravno osebo) in tožencem (fizično osebo) obravnavati kot gospodarski spor. Dejstvo, da toženec v teku postopka ni več samostojni podjetnik, narave spora ne spreminja.
predlog za začetek postopka– vsebina predloga – naziv predloga – laična vloga
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da gre za laično vlogo, zato bi pri odločanju moralo izhajati iz vsebine predloga in ne iz njegovega poimenovanja, ki ga je uporabila predlagateljica v uvodu svoje vloge. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je takšen predlog kljub vsemu protisloven, pa bi moralo predlagateljico pred odločitvijo o predlogu pozvati k njegovi popravi oziroma dopolnitvi, ob smiselni uporabi 108. člena ZPP.
Vprašanje, kdo so dediči po pokojnem F. M. V., predstavlja predhodno vprašanje po 13. členu ZPP. Dediči so v obravnavani zadevi nujni sosporniki. Velja, da če tožnik toži le nekatere nujne sospornike, ne pa vseh, toži napačno stranko.
Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je od vprašanja ali je pasivna stvarna legitimacija podana, odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
Odstranitev tožnikovega objekta brez gradbenega dovoljenja s strani toženke ne predstavlja posega v tožnikovo civilnopravno sfero oziroma interes, temveč gre za kršitev javnopravnih predpisov, ki se lahko konkretno odraža le na upravnem področju.
Nepremičnina ni manjvredna zato, ker za odstranitev objekta ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, temveč zato, ker je bil objekt, ki je bil postavljen na nepremičnini, porušen. Okoliščina, da je bila rušitev izvedena brez gradbenega dovoljenja, tako nima nobenega vpliva na konkretno ugotovljeno manjvrednost nepremičnine.
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine je treba upoštevati omejitev iz zakona, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove za izračun (povprečne plače tožeče stranke v zadnjih treh mesecih), saj za toženo stranko ne velja kolektivna pogodba dejavnosti, ki bi to vprašanje uredila drugače.
Glede na to, da tožnica ni bila na delu le 10 ur na teden (kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi), ampak je delo opravljala vsakodnevno po 8 ur, je njen tožbeni zahtevek za plačilo opravljenih neplačanih ur dela utemeljen.
Tožnik je s tem, ko je zatrjeval, da plačila za opravljena suhomontažna dela od toženca ni prejel, navedel negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokaza ne more predložiti. Po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu je torej toženec tisti, ki mora dokazati, da je suhomontažna dela plačal.
Vpis je dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere je vpis predlagan, učinkuje proti tej osebi. V obravnavani zadevi sodna odločba učinkuje le med strankami postopka, kar pa zemljiškoknjižna lastnika služeče nepremičnine nista bila. Pogoji za predlagani vpis zato niso izpolnjeni.
skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – gradnja hiše – skrb za dom – zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju – izpodbojna domneva – nastanek skupnega premoženja
Pri ugotavljanju višine deležev na skupnem premoženju gre za celovito presojo razmerij med bivšima partnerjema oz. vsakršnih njunih prispevkov. V skladu z navedenimi merili je pravilno upoštevana večja skrb toženke za dom, ki izenači večji prispevek tožnika pri gradnji hiše.
Večji dohodki enega partnerja se ob sicer njunem izenačenem prispevku odraža v večjem deležu na skupnem premoženju.
O deležih na skupnem premoženju se odloča na podlagi presoje razmerij med bivšima partnerjema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja (trajanje zunajzakonske skupnosti) in niso relevantni zgolj dogodki v času gradnje hiše.
ZPP člen 184, 188/1, 188/2. OZ člen 299, 336, 378.
sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - delni umik tožbe – zamudne obresti
Tožeča stranka, ki je zahtevala obresti od določenega dne dalje, je v teku postopka omejila tek zakonskih zamudnih obresti do določenega dne. To njeno pravdno dejanje pomeni delni umik tožbe in ne spremembe tožbe). V primeru (delnega) umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, ki je deklaratorne narave, saj delni umik tožbe učinkuje neposredno.
Zamudne obresti so objektivna posledica nastanka zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti. Pravno nepomembno je, iz katerega razmerja denarna obveznost izvira, zato pritožba neutemeljeno izpostavlja materialne predpise o dedovanju.
regulacijska začasna odredba - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda
Obstoj pogojev za izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja med strankami, je potrebno presojati strogo in restriktivno, pri tem pa upoštevati interese obeh strank. Začasna odredba ne sme biti sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo, hkrati pa je izdaja začasne odredbe utemeljena vselej, ko bi se namen siceršnjega sodnega varstva brez njene izdaje preprosto izjalovil.
Ugotovitve prvostopenjskega sodišča v zamudni sodbi o zaključku zdravljenja tožena stranka v pritožbi ne more več izpodbijati z navedbo novih dejstev, ki naj bi kazala na njeno nepravilnost.
Tožnik je prav v tem času opravil sprejemne izpite na Fakulteti za šport, zato njegove življenjske aktivnosti v času zdravljenja gotovo niso bile tako občutno omejene, kot poskuša prikazati v pritožbi.
Od mladega moškega (tožnik je bil v času poškodbe star 22 let) in za povrh športnika je pričakovati večjo telesno vzdržljivost in odpornost na bolečino.
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče izvede tiste dokaze, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev. Pri tem ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni. Svojo odločitev o tem pa mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da ni zaslišalo strank in predlagane priče, ker je bilo tožbeni zahtevek potrebno zavrniti že na podlagi drugih izvedenih dokazov. Tudi na glavni obravnavi je pravdnima strankama pojasnilo, da neizvedene dokaze šteje za nepotrebne. S tem je zadostilo standardu obrazložitve zavrnitve dokaznega predloga.
OZ člen 190, 193, 197, 335, 335/1, 335/2, 347, 381. SZ-1 člen 24, 48.
hišniško stanovanje - terjatev upravnika večstanovanjske hiše na povračilo založenih sredstev – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – aktivna legitimacija upravnika – terjatev iz naslova nadomestila za uporabo hišniškega stanovanja
V skladu s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ velja za terjatev upravnika večstanovanjske hiše iz naslova zalaganja stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitve ter izterjave teh stroškov, ki jih je upravnik mesečno zaračunaval uporabniku hišniškega stanovanja, enoletni zastaralni rok.
Upravnik je aktivno legitimiran, da v svojem imenu sodno izterjuje uporabnino od uporabnika hišniškega stanovanja, če zatrjuje in dokaže, da je znesek uporabnine plačeval etažnim lastnikom iz lastnih sredstev ali če pogodba o upravljanju določa prenos aktivne legitimacije.
pogodba o tihi družbi – neobstoj pooblastila za zastopanje – stroški začasnega zastopnika – stroški postopka
Ker toženec ob sklenitvi pogodbe ni bil nosilec tihe družbe, kot je bilo navedeno v pogodbeni listini, in ker ni dokazal, da bi bila pogodba naknadno odobrena, je pravilno stališče, da pogodba o tihi družbi ni bila sklenjena in da je zato dolžan vrniti, kar je na tej podlagi prejel.
Založitev predujma za stroške začasnega zastopnika je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe, vložene zoper osebo, katere prebivališče je neznano. Oprostitev plačila tega stroška lahko tožnik doseže ob predpostavkah, ki jih zakon določa za oprostitev plačila stroškov postopka.