OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068639
ZTLR člen 12.
pravica uporabe – funkcionalno zemljišče – obseg funkcionalnega zemljišča
Pri presoji, na kolikšnem delu zemljišča je imel solastnik zgradbe (ali etažni lastnik) pravico uporabe ,je treba izhajati z izhodišča, da se je pravica uporabe raztezala na celotno parcelo, na kateri stoji zgradba. Odstop od takšne izhodiščne teze morajo utemeljevati posebej utemeljeni razlogi (npr. sporna razmejitev med funkcionalnimi zemljišči več stavb, med funkcionalnim zemljiščem in javno površino ali pa nesorazmerno velika površina parcele).
ZDR člen 6.a, 45, 110, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - navodila pristojnega zdravnika - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - sindikalni zaupnik
Tožnica je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju in je bila kljub funkciji sindikalne zaupnice kot delavka v podrejenem položaju, zaradi česar so tudi zanjo v celoti uporabljive določbe ZDR, ki se nanašajo na prepoved trpinčenja na delovnem mestu ter varovanje dostojanstva delavca na delu.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 35, 83, 83/2, 86, 86/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - verjetno izkazana terjatev
Sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, da je dolžna tožena stranka tožniku izplačevati nadomestilo plače do odločitve o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni bilo dolžno presojati vseh znakov kaznivega dejanja, saj bo to (ali ima tožniku očitana kršitev pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja vse znake kaznivega dejanja) predmet dokaznega postopka.
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – kasneje najdeno premoženje
Določba 221. čl. ZD se uporabi, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Zapuščinsko sodišče ima zato prav, ko je predlagateljev predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrglo, saj o istem predmetu zapuščine, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, ne more ponovno odločati (ne bis in idem).
Reševanje problema v zvezi z domnevanim dvakratnim vpisom zapustnice v zemljiški knjigi, enkrat na ime TP, rojena x. y. zzzz in drugič na ime ZP, rojena x. y. zzzz ,ne sodi v pristojnost zapuščinskega sodišča.
ZPP člen 2, 2/2, 13, 206, 206/1. SPZ člen 49. SZ-1 člen 111.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izpraznitveni zahtevek – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica do posesti
V tej pravdi tožnik zahteva izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine. V drugi pravdi tu-tožena stranka zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine. Odločitev o slednjem ne bo predstavljalo odločitve o predhodnem vprašanju.
procesna predpostavka – pravica do sodnega varstva – izpodbijanje odločitev organov društva – izpodbijanje odločitve zbora društva
Določbo petega odstavka 13. člena ZDru-1 je treba razlagati na način, da je vsako odločitev organa oziroma zastopnika društva, ne pa tudi odločitve zbora članov kot najvišjega organa društva, možno izpodbijati s pritožbo, o kateri, če temeljni akt društva ne določa drugače, odloča zbor članov.
Pritožbene navedbe, da se tožena stranka ni mogla udeležiti prvega naroka, razpisanega dne 24. 3. 2011, ker ji vabilo ni bilo vročeno, ne držijo. Iz potrdila o vročitvi je razvidno, da je bila ta opravljena v skladu z določbami 142. člena ZPP.
prenehanje delovnega razmerja - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - odpoklic - odjava iz zavarovanj - reparacija
Ker v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil kot poslovodna oseba za nedoločen čas, ni bilo določeno, da mu delovno razmerje preneha z odpoklicem s funkcije, mu delovno razmerje ni zakonito prenehalo z dnem odpoklica oziroma z odjavo iz sistema socialnih zavarovanj z istim dnem.
Glede na to, da je tožnica tožbo umaknila, takoj ko je bila obveščena, da so bile njene terjatve priznane v stečajnem postopku, je upravičena do povračila stroškov postopka pred sodiščem (enako, ko če bi tožbo umaknila, takoj ko bi tožena stranka vtoževano terjatev poravnala).
Ugotovitve prvostopenjskega sodišča v zamudni sodbi o zaključku zdravljenja tožena stranka v pritožbi ne more več izpodbijati z navedbo novih dejstev, ki naj bi kazala na njeno nepravilnost.
ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 6, 10, 131, 131/1, 376.
neutemeljen sodni postopek – cesijska pogodba – prehod terjatve – škoda zaradi neutemeljenega sodnega postopka
Podlage za odškodninsko odgovornost ne more predstavljati uveljavljanje (sporne) pravice, ki se tekom sodnega postopka izkaže za neobstoječo in s tem zahtevek za neutemeljen. Le kadar tožnik (upnik) sproži sodni postopek z zavestjo, da mu pravica ne pripada, je lahko podana njegova odškodninska odgovornost.
Tožnik je s tem, ko je zatrjeval, da plačila za opravljena suhomontažna dela od toženca ni prejel, navedel negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokaza ne more predložiti. Po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu je torej toženec tisti, ki mora dokazati, da je suhomontažna dela plačal.
skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – gradnja hiše – skrb za dom – zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju – izpodbojna domneva – nastanek skupnega premoženja
Pri ugotavljanju višine deležev na skupnem premoženju gre za celovito presojo razmerij med bivšima partnerjema oz. vsakršnih njunih prispevkov. V skladu z navedenimi merili je pravilno upoštevana večja skrb toženke za dom, ki izenači večji prispevek tožnika pri gradnji hiše.
Večji dohodki enega partnerja se ob sicer njunem izenačenem prispevku odraža v večjem deležu na skupnem premoženju.
O deležih na skupnem premoženju se odloča na podlagi presoje razmerij med bivšima partnerjema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja (trajanje zunajzakonske skupnosti) in niso relevantni zgolj dogodki v času gradnje hiše.
Intervencijski interes je podan, če bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med stranko, ki se ji stranski intervenient želi pridružiti, in stranskim intervenientom.
Tudi iz njenih navedb, da je toženca seznanila s povečano potrebo po distribuciji izdelkov iz drugih DE izhaja zaključek, da je od njega zahtevala izpolnjevanje pogodbe v spremenjenih pogojih, ne pa njeno razvezo. Zato posledice, ki izhajajo iz določbe 5. odstavka 112. člena OZ za stranko, ki zahteva razvezo pogodbe (da drugi stranki, ki zahteva odškodnino, povrne škodo), sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo. S tem pa se tudi ni pravilno oprlo na stališče, da ima zaradi utemeljene razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin tožena stranka le pravico do povračila navadne škode.
gospodarski spor - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu – samostojni podjetnik posameznik
Ker je vtoževana terjatev oz. toženčeva obveznost nastala v sferi delovanja toženca kot gospodarskega subjekta oz. izvira iz toženčevega opravljanja gospodarske dejavnosti, je treba spor med tožečo stranko (pravno osebo) in tožencem (fizično osebo) obravnavati kot gospodarski spor. Dejstvo, da toženec v teku postopka ni več samostojni podjetnik, narave spora ne spreminja.
ZJU člen 147, 147/2, 147/5, 147/6, 149, 150, 150/1, 150/2.
javni uslužbenec - premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - naziv - pogoj za zasedbo delovnega mesta - dokončna odločba - molk organa
Za zakonitost sklepa o premestitvi javnega uslužbenca (policista) zaradi delovnih potreb se ne zahteva, da so delovne potrebe konkretizirane v samem sklepu o premestitvi, ampak zadošča, da jih delodajalec dokaže v sodnem postopku.
Ker tožena stranka ni pojasnila, zakaj naj ne bi bil prevzem po predstavniku investitorja tudi pravilno (vsebinsko) opravljen, ni uspela izpodbiti dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v predmetni zadevi tožena stranka opravila veljaven prevzem s predstavnikom investitorja. Brez trditev o tem, da naj bi imel investitor kakšne pripombe nasproti toženi stranki, ki bi se nanašale na delo tožeče stranke, se izkaže vprašanje, ki ga tožena stranka ponavlja v pritožbi, kot nepomembno.
Skrite napake so tiste napake, ki jih skrbna oseba s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke, kot je kupec, ni mogla opaziti ob običajnem pregled.