skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – gradnja hiše – skrb za dom – zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju – izpodbojna domneva – nastanek skupnega premoženja
Pri ugotavljanju višine deležev na skupnem premoženju gre za celovito presojo razmerij med bivšima partnerjema oz. vsakršnih njunih prispevkov. V skladu z navedenimi merili je pravilno upoštevana večja skrb toženke za dom, ki izenači večji prispevek tožnika pri gradnji hiše.
Večji dohodki enega partnerja se ob sicer njunem izenačenem prispevku odraža v večjem deležu na skupnem premoženju.
O deležih na skupnem premoženju se odloča na podlagi presoje razmerij med bivšima partnerjema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja (trajanje zunajzakonske skupnosti) in niso relevantni zgolj dogodki v času gradnje hiše.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – prepoved razpolaganja z nepremičninami – prepoved odtujitve in obremenitve
Stališče sodišča prve stopnje, da je pravica razpolaganja z nepremičnino bistveni del upravičenj lastnika in posledično prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine za toženca, ki je nepremičnine zgradil z namenom prodaje, pomeni prikrajšanje oziroma nastanek škode, je prestrogo in bi ob doslednem upoštevanju pripeljalo do popolnega izničenja zakonske norme - prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ.
premoženjska škoda zaradi opustitve izvajanja nujnih vzdrževalnih del s strani upravnika – nujna vzdrževalna dela – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok
Pravilna je ocena, da zatrjevana premoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega dejanskega stanja, zato velja triletni zastaralni rok, ki začne teči od trenutka, ko je tožnik izvedel ali mogel izvedeti za vrsto in obseg škode.
postopek, če ni premoženja – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Nujna dedinja, katere nujni dedni delež je bil zaradi daril, ki jih je zapustnica za časa življenja dajala, prikrajšan, mora svojo pravico (odpravo prikrajšanja), ker zapuščine ni, zahtevati oz. uveljaviti s tožbo v pravdi. Njena dedna pravica učinkuje proti vsem, ne glede na to, da zapuščinski postopek ni bil izveden.
regulacijska začasna odredba - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda
Obstoj pogojev za izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja med strankami, je potrebno presojati strogo in restriktivno, pri tem pa upoštevati interese obeh strank. Začasna odredba ne sme biti sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo, hkrati pa je izdaja začasne odredbe utemeljena vselej, ko bi se namen siceršnjega sodnega varstva brez njene izdaje preprosto izjalovil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0061663
ZIZ člen 272.
motenje posesti - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Dejstvo, da tožnik nima kje živeti in zadovoljevati svojih osnovnih življenjskih potreb, ne pomeni le grožnje, temveč že utemeljuje nastanek težko nadomestljive škode. Vprašanje pomena in načina zadovoljevanja človekovih osnovnih življenjskih potreb je vprašanje splošno priznanega civilizacijskega standarda, ki ga ni treba posebej razčlenjevati in dokazovati.
Intervencijski interes je podan, če bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med stranko, ki se ji stranski intervenient želi pridružiti, in stranskim intervenientom.
Tožnik je s tem, ko je zatrjeval, da plačila za opravljena suhomontažna dela od toženca ni prejel, navedel negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokaza ne more predložiti. Po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu je torej toženec tisti, ki mora dokazati, da je suhomontažna dela plačal.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 35, 83, 83/2, 86, 86/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - verjetno izkazana terjatev
Sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, da je dolžna tožena stranka tožniku izplačevati nadomestilo plače do odločitve o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni bilo dolžno presojati vseh znakov kaznivega dejanja, saj bo to (ali ima tožniku očitana kršitev pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja vse znake kaznivega dejanja) predmet dokaznega postopka.
predlog za začetek postopka– vsebina predloga – naziv predloga – laična vloga
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da gre za laično vlogo, zato bi pri odločanju moralo izhajati iz vsebine predloga in ne iz njegovega poimenovanja, ki ga je uporabila predlagateljica v uvodu svoje vloge. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je takšen predlog kljub vsemu protisloven, pa bi moralo predlagateljico pred odločitvijo o predlogu pozvati k njegovi popravi oziroma dopolnitvi, ob smiselni uporabi 108. člena ZPP.
ZJU člen 147, 147/2, 147/5, 147/6, 149, 150, 150/1, 150/2.
javni uslužbenec - premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - naziv - pogoj za zasedbo delovnega mesta - dokončna odločba - molk organa
Za zakonitost sklepa o premestitvi javnega uslužbenca (policista) zaradi delovnih potreb se ne zahteva, da so delovne potrebe konkretizirane v samem sklepu o premestitvi, ampak zadošča, da jih delodajalec dokaže v sodnem postopku.
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – kasneje najdeno premoženje
Določba 221. čl. ZD se uporabi, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Zapuščinsko sodišče ima zato prav, ko je predlagateljev predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrglo, saj o istem predmetu zapuščine, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, ne more ponovno odločati (ne bis in idem).
Reševanje problema v zvezi z domnevanim dvakratnim vpisom zapustnice v zemljiški knjigi, enkrat na ime TP, rojena x. y. zzzz in drugič na ime ZP, rojena x. y. zzzz ,ne sodi v pristojnost zapuščinskega sodišča.
ZDR člen 6.a, 45, 110, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - navodila pristojnega zdravnika - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - sindikalni zaupnik
Tožnica je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju in je bila kljub funkciji sindikalne zaupnice kot delavka v podrejenem položaju, zaradi česar so tudi zanjo v celoti uporabljive določbe ZDR, ki se nanašajo na prepoved trpinčenja na delovnem mestu ter varovanje dostojanstva delavca na delu.
Vpis je dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere je vpis predlagan, učinkuje proti tej osebi. V obravnavani zadevi sodna odločba učinkuje le med strankami postopka, kar pa zemljiškoknjižna lastnika služeče nepremičnine nista bila. Pogoji za predlagani vpis zato niso izpolnjeni.
Zapuščinskega postopka, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ni mogoče obnoviti, pač pa lahko stranke, če so dani pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, uveljavljajo svoje pravice v pravdi. Prizadeta stranka, kateri z morebitnim nezakonitim zastopanjem ni bila dana možnost obravnavanja v zapuščinskem postopku (ali če so podani drugi obnovitveni predlogi), lahko torej s tožbo v pravdi uveljavlja svoje pravice oziroma doseže korekcijo odločitve zapuščinskega sodišča.
Glede na to, da je za odločanje o skladnosti podzakonskih aktov (uredbe) z URS in zakoni pristojno Ustavno sodišče RS, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP, ampak drug organ, pristojen za odločitev, je pravilna odločitev, da se predlog v kolektivnem delovnem sporu za ugotovitev neustavnosti/nezakonitosti uredbe zavrže (in ne odstopi drugemu sodišču).
Vprašanje, kdo so dediči po pokojnem F. M. V., predstavlja predhodno vprašanje po 13. členu ZPP. Dediči so v obravnavani zadevi nujni sosporniki. Velja, da če tožnik toži le nekatere nujne sospornike, ne pa vseh, toži napačno stranko.
Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je od vprašanja ali je pasivna stvarna legitimacija podana, odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
zavrženje vloge za obročno plačilo dolga – fikcija vročitve
Prošnji za obročno plačilo dolga lahko ugodi le tožeča stranka, sodišče pa te pristojnosti nima, zato je sodišče pravilno zavrglo vlogo tožene stranke, v kateri je ta prosila za obročno plačilo dolga.