Glede na to, da je za odločanje o skladnosti podzakonskih aktov (uredbe) z URS in zakoni pristojno Ustavno sodišče RS, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP, ampak drug organ, pristojen za odločitev, je pravilna odločitev, da se predlog v kolektivnem delovnem sporu za ugotovitev neustavnosti/nezakonitosti uredbe zavrže (in ne odstopi drugemu sodišču).
Za odločanje o odškodnini, ki jo uveljavlja neizbrani kandidat za zasedbo uradniškega delovnega mesta na sodišču, je stvarno pristojno upravno sodišče.
gospodarski spor - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu – samostojni podjetnik posameznik
Ker je vtoževana terjatev oz. toženčeva obveznost nastala v sferi delovanja toženca kot gospodarskega subjekta oz. izvira iz toženčevega opravljanja gospodarske dejavnosti, je treba spor med tožečo stranko (pravno osebo) in tožencem (fizično osebo) obravnavati kot gospodarski spor. Dejstvo, da toženec v teku postopka ni več samostojni podjetnik, narave spora ne spreminja.
Na podlagi 32. člena SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca. Gre za materialni prekluziven rok, ki ni podaljšljiv, sankcija za njegovo zamudo pa je zavrženje tožbe.
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
stečajni postopek – vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek – ločitvena pravica, pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – prekinitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka
premoženjska škoda zaradi opustitve izvajanja nujnih vzdrževalnih del s strani upravnika – nujna vzdrževalna dela – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok
Pravilna je ocena, da zatrjevana premoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega dejanskega stanja, zato velja triletni zastaralni rok, ki začne teči od trenutka, ko je tožnik izvedel ali mogel izvedeti za vrsto in obseg škode.
postopek, če ni premoženja – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Nujna dedinja, katere nujni dedni delež je bil zaradi daril, ki jih je zapustnica za časa življenja dajala, prikrajšan, mora svojo pravico (odpravo prikrajšanja), ker zapuščine ni, zahtevati oz. uveljaviti s tožbo v pravdi. Njena dedna pravica učinkuje proti vsem, ne glede na to, da zapuščinski postopek ni bil izveden.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so v zakonu le primeroma našteti, kar pomeni da je delodajalcu prepuščeno, da po predhodnem posvetovanju s sindikati sam konkretizira te kriterije. Tožena stranka je to storila, opravila je posvetovanje s sindikatom in se z njim sporazumela o določitvi kriterijev in je nato s sindikatom tudi sklenila sporazum o kriterijih za določitev presežnih delavcev. V tem sporazumu je bilo določeno, da se po kriteriju delovne dobe upošteva samo neprekinjena delovna doba od zadnje zaposlitve dalje. Takšna ureditev ni nezakonita in tudi ne pomeni diskriminacije.
listina – listina pri drugi osebi – predložitev poslovne dokumentacije
Sodišče lahko, v primeru da druga oseba zanika, da bi bila listina pri njej, izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva, pri čemer nosi (tako trditveno kot) dokazno breme v zvezi z njim tista pravdna stranka, ki zahteva predložitev listine od druge osebe.
izločitvena pravda – stroški postopka – vsak svoje stroške
V
saka stranka krije svoje stroške postopka, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Navedeno predstavlja izjemo od načela odgovornosti za stroške po uspehu v glavni stvari.
pogodba o tihi družbi – neobstoj pooblastila za zastopanje – stroški začasnega zastopnika – stroški postopka
Ker toženec ob sklenitvi pogodbe ni bil nosilec tihe družbe, kot je bilo navedeno v pogodbeni listini, in ker ni dokazal, da bi bila pogodba naknadno odobrena, je pravilno stališče, da pogodba o tihi družbi ni bila sklenjena in da je zato dolžan vrniti, kar je na tej podlagi prejel.
Založitev predujma za stroške začasnega zastopnika je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe, vložene zoper osebo, katere prebivališče je neznano. Oprostitev plačila tega stroška lahko tožnik doseže ob predpostavkah, ki jih zakon določa za oprostitev plačila stroškov postopka.
Čeprav je bila pritožnica pri uveljavljanju svojega pravnega sredstva proti sklepu o vpisu uspešna in je bil sklep spremenjen, se neupravičeno zavzema za povrnitev stroškov ugovornega postopka. Šlo je za vpis po uradni dolžnosti, zato o uporabi načela krivde (in ne uspeha!) v smislu 5. odst. 35. člena ZNP kot izjeme splošnega pravila, v škodo druge udeleženke postopka – upnice Republike Slovenije ni mogoče govoriti.
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - popravni sklep - obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom popravilo očitno pisno pomoto v zamudni sodbi. Tega popravnega sklepa, ker je le formalne narave, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno posebej obrazložiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - regres za letni dopust
Ker je bistvo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem, da na tak način odpovedana pogodba o zaposlitvi preneha veljati takoj (brez odpovednega roka), delodajalec po prejemu izredne odpovedi delavca delavcu ne more več podati svoje (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je pogodba o zaposlitvi že prenehala veljati. Delodajalčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita.
poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega ime in časti – definicija razžalitve – kršitev preko medijev
Ugovori toženca v pravdi zaradi razžalitve dobrega imena in časti, storjeni preko časopisa, bi šli lahko bodisi v smeri, da pisanje ni bilo žaljivo, bodisi da je bilo resnično, ali pa da je imel toženec utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisanega.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – prepoved razpolaganja z nepremičninami – prepoved odtujitve in obremenitve
Stališče sodišča prve stopnje, da je pravica razpolaganja z nepremičnino bistveni del upravičenj lastnika in posledično prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine za toženca, ki je nepremičnine zgradil z namenom prodaje, pomeni prikrajšanje oziroma nastanek škode, je prestrogo in bi ob doslednem upoštevanju pripeljalo do popolnega izničenja zakonske norme - prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ.
Glede na to, da je tožnica tožbo umaknila, takoj ko je bila obveščena, da so bile njene terjatve priznane v stečajnem postopku, je upravičena do povračila stroškov postopka pred sodiščem (enako, ko če bi tožbo umaknila, takoj ko bi tožena stranka vtoževano terjatev poravnala).