regulacijska začasna odredba - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda
Obstoj pogojev za izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja med strankami, je potrebno presojati strogo in restriktivno, pri tem pa upoštevati interese obeh strank. Začasna odredba ne sme biti sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo, hkrati pa je izdaja začasne odredbe utemeljena vselej, ko bi se namen siceršnjega sodnega varstva brez njene izdaje preprosto izjalovil.
predlog za začetek postopka– vsebina predloga – naziv predloga – laična vloga
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da gre za laično vlogo, zato bi pri odločanju moralo izhajati iz vsebine predloga in ne iz njegovega poimenovanja, ki ga je uporabila predlagateljica v uvodu svoje vloge. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je takšen predlog kljub vsemu protisloven, pa bi moralo predlagateljico pred odločitvijo o predlogu pozvati k njegovi popravi oziroma dopolnitvi, ob smiselni uporabi 108. člena ZPP.
Tožnik je s tem, ko je zatrjeval, da plačila za opravljena suhomontažna dela od toženca ni prejel, navedel negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokaza ne more predložiti. Po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu je torej toženec tisti, ki mora dokazati, da je suhomontažna dela plačal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0061663
ZIZ člen 272.
motenje posesti - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Dejstvo, da tožnik nima kje živeti in zadovoljevati svojih osnovnih življenjskih potreb, ne pomeni le grožnje, temveč že utemeljuje nastanek težko nadomestljive škode. Vprašanje pomena in načina zadovoljevanja človekovih osnovnih življenjskih potreb je vprašanje splošno priznanega civilizacijskega standarda, ki ga ni treba posebej razčlenjevati in dokazovati.
ZJU člen 147, 147/2, 147/5, 147/6, 149, 150, 150/1, 150/2.
javni uslužbenec - premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - naziv - pogoj za zasedbo delovnega mesta - dokončna odločba - molk organa
Za zakonitost sklepa o premestitvi javnega uslužbenca (policista) zaradi delovnih potreb se ne zahteva, da so delovne potrebe konkretizirane v samem sklepu o premestitvi, ampak zadošča, da jih delodajalec dokaže v sodnem postopku.
Intervencijski interes je podan, če bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med stranko, ki se ji stranski intervenient želi pridružiti, in stranskim intervenientom.
Ugotovitve prvostopenjskega sodišča v zamudni sodbi o zaključku zdravljenja tožena stranka v pritožbi ne more več izpodbijati z navedbo novih dejstev, ki naj bi kazala na njeno nepravilnost.
ZDR člen 6.a, 45, 110, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - navodila pristojnega zdravnika - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - sindikalni zaupnik
Tožnica je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju in je bila kljub funkciji sindikalne zaupnice kot delavka v podrejenem položaju, zaradi česar so tudi zanjo v celoti uporabljive določbe ZDR, ki se nanašajo na prepoved trpinčenja na delovnem mestu ter varovanje dostojanstva delavca na delu.
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – kasneje najdeno premoženje
Določba 221. čl. ZD se uporabi, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Zapuščinsko sodišče ima zato prav, ko je predlagateljev predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrglo, saj o istem predmetu zapuščine, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, ne more ponovno odločati (ne bis in idem).
Reševanje problema v zvezi z domnevanim dvakratnim vpisom zapustnice v zemljiški knjigi, enkrat na ime TP, rojena x. y. zzzz in drugič na ime ZP, rojena x. y. zzzz ,ne sodi v pristojnost zapuščinskega sodišča.
V predmetni zadevi nastopata kot subjekta gospodarska družba v pravnoorganizacijski obliki d.o.o. in Klub v pravno organizacijski obliki društva (glej podatke AJPES). ZPP v 481., 482. in 483. členu jasno določa, kdaj veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Med subjekti, za katere veljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niso društva, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ni stvarno pristojno okrožno sodišče.
Glede na to, da je za odločanje o skladnosti podzakonskih aktov (uredbe) z URS in zakoni pristojno Ustavno sodišče RS, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP, ampak drug organ, pristojen za odločitev, je pravilna odločitev, da se predlog v kolektivnem delovnem sporu za ugotovitev neustavnosti/nezakonitosti uredbe zavrže (in ne odstopi drugemu sodišču).
ZPP člen 184, 188/1, 188/2. OZ člen 299, 336, 378.
sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - delni umik tožbe – zamudne obresti
Tožeča stranka, ki je zahtevala obresti od določenega dne dalje, je v teku postopka omejila tek zakonskih zamudnih obresti do določenega dne. To njeno pravdno dejanje pomeni delni umik tožbe in ne spremembe tožbe). V primeru (delnega) umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, ki je deklaratorne narave, saj delni umik tožbe učinkuje neposredno.
Zamudne obresti so objektivna posledica nastanka zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti. Pravno nepomembno je, iz katerega razmerja denarna obveznost izvira, zato pritožba neutemeljeno izpostavlja materialne predpise o dedovanju.
Odstranitev tožnikovega objekta brez gradbenega dovoljenja s strani toženke ne predstavlja posega v tožnikovo civilnopravno sfero oziroma interes, temveč gre za kršitev javnopravnih predpisov, ki se lahko konkretno odraža le na upravnem področju.
Nepremičnina ni manjvredna zato, ker za odstranitev objekta ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, temveč zato, ker je bil objekt, ki je bil postavljen na nepremičnini, porušen. Okoliščina, da je bila rušitev izvedena brez gradbenega dovoljenja, tako nima nobenega vpliva na konkretno ugotovljeno manjvrednost nepremičnine.
Vprašanje, kdo so dediči po pokojnem F. M. V., predstavlja predhodno vprašanje po 13. členu ZPP. Dediči so v obravnavani zadevi nujni sosporniki. Velja, da če tožnik toži le nekatere nujne sospornike, ne pa vseh, toži napačno stranko.
Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je od vprašanja ali je pasivna stvarna legitimacija podana, odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
Vpis je dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere je vpis predlagan, učinkuje proti tej osebi. V obravnavani zadevi sodna odločba učinkuje le med strankami postopka, kar pa zemljiškoknjižna lastnika služeče nepremičnine nista bila. Pogoji za predlagani vpis zato niso izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so v zakonu le primeroma našteti, kar pomeni da je delodajalcu prepuščeno, da po predhodnem posvetovanju s sindikati sam konkretizira te kriterije. Tožena stranka je to storila, opravila je posvetovanje s sindikatom in se z njim sporazumela o določitvi kriterijev in je nato s sindikatom tudi sklenila sporazum o kriterijih za določitev presežnih delavcev. V tem sporazumu je bilo določeno, da se po kriteriju delovne dobe upošteva samo neprekinjena delovna doba od zadnje zaposlitve dalje. Takšna ureditev ni nezakonita in tudi ne pomeni diskriminacije.
Glede na to, da tožnica ni bila na delu le 10 ur na teden (kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi), ampak je delo opravljala vsakodnevno po 8 ur, je njen tožbeni zahtevek za plačilo opravljenih neplačanih ur dela utemeljen.
Zapuščinskega postopka, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ni mogoče obnoviti, pač pa lahko stranke, če so dani pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, uveljavljajo svoje pravice v pravdi. Prizadeta stranka, kateri z morebitnim nezakonitim zastopanjem ni bila dana možnost obravnavanja v zapuščinskem postopku (ali če so podani drugi obnovitveni predlogi), lahko torej s tožbo v pravdi uveljavlja svoje pravice oziroma doseže korekcijo odločitve zapuščinskega sodišča.
skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – gradnja hiše – skrb za dom – zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju – izpodbojna domneva – nastanek skupnega premoženja
Pri ugotavljanju višine deležev na skupnem premoženju gre za celovito presojo razmerij med bivšima partnerjema oz. vsakršnih njunih prispevkov. V skladu z navedenimi merili je pravilno upoštevana večja skrb toženke za dom, ki izenači večji prispevek tožnika pri gradnji hiše.
Večji dohodki enega partnerja se ob sicer njunem izenačenem prispevku odraža v večjem deležu na skupnem premoženju.
O deležih na skupnem premoženju se odloča na podlagi presoje razmerij med bivšima partnerjema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja (trajanje zunajzakonske skupnosti) in niso relevantni zgolj dogodki v času gradnje hiše.