Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine je treba upoštevati omejitev iz zakona, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove za izračun (povprečne plače tožeče stranke v zadnjih treh mesecih), saj za toženo stranko ne velja kolektivna pogodba dejavnosti, ki bi to vprašanje uredila drugače.
OZ člen 190, 193, 197, 335, 335/1, 335/2, 347, 381. SZ-1 člen 24, 48.
hišniško stanovanje - terjatev upravnika večstanovanjske hiše na povračilo založenih sredstev – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – aktivna legitimacija upravnika – terjatev iz naslova nadomestila za uporabo hišniškega stanovanja
V skladu s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ velja za terjatev upravnika večstanovanjske hiše iz naslova zalaganja stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitve ter izterjave teh stroškov, ki jih je upravnik mesečno zaračunaval uporabniku hišniškega stanovanja, enoletni zastaralni rok.
Upravnik je aktivno legitimiran, da v svojem imenu sodno izterjuje uporabnino od uporabnika hišniškega stanovanja, če zatrjuje in dokaže, da je znesek uporabnine plačeval etažnim lastnikom iz lastnih sredstev ali če pogodba o upravljanju določa prenos aktivne legitimacije.
Glede na to, da je tožnica tožbo umaknila, takoj ko je bila obveščena, da so bile njene terjatve priznane v stečajnem postopku, je upravičena do povračila stroškov postopka pred sodiščem (enako, ko če bi tožbo umaknila, takoj ko bi tožena stranka vtoževano terjatev poravnala).
Tožnik je prav v tem času opravil sprejemne izpite na Fakulteti za šport, zato njegove življenjske aktivnosti v času zdravljenja gotovo niso bile tako občutno omejene, kot poskuša prikazati v pritožbi.
Od mladega moškega (tožnik je bil v času poškodbe star 22 let) in za povrh športnika je pričakovati večjo telesno vzdržljivost in odpornost na bolečino.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – prepoved razpolaganja z nepremičninami – prepoved odtujitve in obremenitve
Stališče sodišča prve stopnje, da je pravica razpolaganja z nepremičnino bistveni del upravičenj lastnika in posledično prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine za toženca, ki je nepremičnine zgradil z namenom prodaje, pomeni prikrajšanje oziroma nastanek škode, je prestrogo in bi ob doslednem upoštevanju pripeljalo do popolnega izničenja zakonske norme - prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev iz delovnega razmerja
Tožnik je s tem, ko kot voznik avtobusa ni zapeljal na avtobusno postajališče (na katerem je čakal kontrolor), ampak je peljal mimo, kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na to, da je bil že predhodno pisno opozorjen, ker trem potnikom ni izdal vozovnic, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega ime in časti – definicija razžalitve – kršitev preko medijev
Ugovori toženca v pravdi zaradi razžalitve dobrega imena in časti, storjeni preko časopisa, bi šli lahko bodisi v smeri, da pisanje ni bilo žaljivo, bodisi da je bilo resnično, ali pa da je imel toženec utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisanega.
ZPP člen 2, 2/2, 13, 206, 206/1. SPZ člen 49. SZ-1 člen 111.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izpraznitveni zahtevek – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica do posesti
V tej pravdi tožnik zahteva izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine. V drugi pravdi tu-tožena stranka zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine. Odločitev o slednjem ne bo predstavljalo odločitve o predhodnem vprašanju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - nadomestilo plače - reparacija
Prepoved opravljanja dela v času vodenja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je poseg v delavčevo pravico do dela, za katerega se lahko odloči delodajalec le v izjemnih, z zakonom določenih primerih. Spora o tem posegu v delavčevo pravico pa ni mogoče uvrstiti med spore o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma o disciplinski odgovornosti delavca, zato v zvezi s to odločitvijo delodajalca neposredno sodno varstvo ni dopustno.
Četudi se delavec po prejemu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposli pri drugem delodajalcu, je ob ugotovitvi, da je odpoved nezakonita, še vedno upravičen do reparacije (za čas, ko je zaposlen, v višini razlike med plačo, ki jo prejema, in plačo, ki jo je prejemal pred odpovedjo) in odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
V zemljiški knjigi velja načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) in so vpisi dovoljeni samo zoper osebo, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Sodba Okrajnega sodišča v Celju I P 1 se na Z.P. ne nanaša in zoper njega ne učinkuje. Vpis zato ni dovoljen.
listina – listina pri drugi osebi – predložitev poslovne dokumentacije
Sodišče lahko, v primeru da druga oseba zanika, da bi bila listina pri njej, izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva, pri čemer nosi (tako trditveno kot) dokazno breme v zvezi z njim tista pravdna stranka, ki zahteva predložitev listine od druge osebe.
izločitvena pravda – stroški postopka – vsak svoje stroške
V
saka stranka krije svoje stroške postopka, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Navedeno predstavlja izjemo od načela odgovornosti za stroške po uspehu v glavni stvari.
V konkretnem primeru je aktivna stvarna legitimacija podana, čeprav na strani tožnikov ne nastopajo vsi etažni lastniki, ker ti niso nujni sosporniki, tožbeni zahtevek pa je tudi ustrezno oblikovan (v korist vseh etažnih lastnikov). Tožbeni zahtevek nedvomno temelji na določilu 100. člena SPZ, po katerem ima vsak solastnik in skupni lastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe – stvarne napake – čas kot bistvena sestavina pogodbe – fiksnost posla
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da dejstvo, da je pregled opravil B. in ne tožeča stranka (oziroma njen pooblaščeni zastopnik) ne vpliva na samo veljavnost pregleda, če temu ne oporeka tožeča stranka sama. Gre namreč za notranje razmerje med tožečo stranko in B. in to ne pomeni kršitve 24. člena Pogodbe, po katerem bi moral pregled opraviti njegov pooblaščeni zastopnik.
Splošno sprejeto stališče je, da le določitev natančnega časa, ko je potrebno opraviti izpolnitev, ne zadošča za oceno, da je rok bistvena sestavina pogodbe. Pri fiksnih pogodbah gre za nekaj več, kasnejša izpolnitev za stranko bi bila brez pomena.
Glede na to, da je za odločanje o skladnosti podzakonskih aktov (uredbe) z URS in zakoni pristojno Ustavno sodišče RS, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP, ampak drug organ, pristojen za odločitev, je pravilna odločitev, da se predlog v kolektivnem delovnem sporu za ugotovitev neustavnosti/nezakonitosti uredbe zavrže (in ne odstopi drugemu sodišču).
gospodarski spor - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu – samostojni podjetnik posameznik
Ker je vtoževana terjatev oz. toženčeva obveznost nastala v sferi delovanja toženca kot gospodarskega subjekta oz. izvira iz toženčevega opravljanja gospodarske dejavnosti, je treba spor med tožečo stranko (pravno osebo) in tožencem (fizično osebo) obravnavati kot gospodarski spor. Dejstvo, da toženec v teku postopka ni več samostojni podjetnik, narave spora ne spreminja.
Odstranitev tožnikovega objekta brez gradbenega dovoljenja s strani toženke ne predstavlja posega v tožnikovo civilnopravno sfero oziroma interes, temveč gre za kršitev javnopravnih predpisov, ki se lahko konkretno odraža le na upravnem področju.
Nepremičnina ni manjvredna zato, ker za odstranitev objekta ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, temveč zato, ker je bil objekt, ki je bil postavljen na nepremičnini, porušen. Okoliščina, da je bila rušitev izvedena brez gradbenega dovoljenja, tako nima nobenega vpliva na konkretno ugotovljeno manjvrednost nepremičnine.