določitev preživnine – visok življenjski standard - premožnejši starši – koristi otrok – odločanje otrok o stikih
S preživnino se mora na vsak način zadovoljiti temeljne otrokove potrebe tako, da sta otrokov telesni in duševni razvoj zagotovljena. Premožnejši starši morajo računati s tem, da bo preživnina za otroka višja ali celo bistveno višja od za golo preživetje otroka določenega minimuma. Vendar pa ima tudi nadpovprečna preživnina meje, preko katerih se ne more povečevati. Kar to mejo presega, mora biti prepuščeno prosti odločitvi staršev. Lahko gre za darilo, h kateremu pa starši ne morejo biti zavezani z odločbo o preživnini.
Otrok se mora v obdobju, v katerem se še razvija naučiti tudi samostojnega življenja. V tem okviru se mora tudi naučiti, kako razumno gospodariti z denarjem. Previsoka preživnina lahko to celo prepreči, kar pa ne bi bilo v otrokovo korist.
Stike lahko roditelj zahteva le do otrokove polnoletnosti. Potem o njih odloča otrok sam. Prav je torej, da se z naraščajočo starostjo tudi v naraščajoči meri upoštevajo otrokove želje. V starosti 17 let, torej tik pred polnoletnostjo, lahko tudi že otrok presodi, ali si stikov z očetom (toženo stranko) še želi in koliko naj jih bo. To je tudi hkrati v korist otroka.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Presoja vzročne zveze. Tožnik ni dokazal, da je F. nepremičnino prodala tretji osebi le zato, ker je razpolagala s pravnomočno delno sodbo, s katero je bilo tožniku naloženo, da ji mora izročiti nepremičnino oziroma, da tega ne bi storila, če bi ob prvem sojenju prišlo do drugačne odločitve.
Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Fizična delitev nepremičnine je v konkretnem primeru možna. Odločitev, da se zato parcela deli v naravi med oba solastnika v sorazmerju z njunima (enakima) deležema, zato ne more biti sporna.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožečim strankam razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353.
neupravičena pridobitev – pravilo volenti non fit iniuria
Zraven temeljnih predpostavk neupravičene pridobitve (obogatitev, prikrajšanj na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravne podlage) pri neupravičeni pridobitvi velja tudi pravilo - nobena krivica se ne godi tistemu, ki jo hoče (volenti non fit iniuria).
ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-10, 454.
spor majhne vrednosti – pravočasnost ugovora zastaranja – navajanje dejstev – prekluzija
Ugovor zastaranja se lahko poda do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, če dolžnik dejstva, potrebna za presojo zastaranja, uveljavlja do prvega naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021303
OZ člen 197. ZCS-1 člen 3-7, 12. ZGJS člen 59. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 4, 4/2, 5, 11, 11/2, 13, 13/1.
zavrženje tožbe – sodna pristojnost – povračilo okoljske dajatve zaradi onesnaževanja vode – neupravičena pridobitev - končni zavezanec za plačilo okoljske dajatve – razmerje med plačnikom in službo, ki pobira dajatev – razmerje med plačnikom in uporabnikom storitev javne službe
Ločevanje med dvema razmerjema. Eno obstoja med plačnikom okoljske dajatve - tožečo stranko in službo, ki določa in pobira okoljsko dajatev, drugo razmerje pa med tožečo stranko kot plačnikom in neposrednim zavezancem za okoljsko dajatev in tožencem kot uporabnikom storitev javne službe v navedeni smeri kot posrednim, a končnim zavezancem za plačilo okoljske dajatve. V prvem primeru pride v poštev pristojnost carinske službe po določbah davčnih predpisov in predpisov o carinski službi, kar vse se odvija po pravilih o upravnem postopku in ne sodi v sodno pristojnost. Na drugo razmerje, ki je predmet obravnavanega spora, se določbe 5. člena sedanje Uredbe, ki napotujejo na uporabo davčnih in carinskih predpisov, ne nanašajo. Drugi odstavek 11. člena sedaj veljavne Uredbe določa, da za zavezanca za komunalno odpadno vodo okoljsko dajatev izračunava, zaračunava in plačuje izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, zaradi česar se da že po gramatikalni razlagi sklepati, da je zaračunavanje tistega, kar je bilo vplačano v korist zavezanca za plačilo te okoljske dajatve, prepuščeno plačniku te okoljske dajatve, prav tako pa tudi izračun tovrstnega bremena za posameznega uporabnika. V navedenih predpisih ni nikjer podlage za zaključek, da bi po sedanji Uredbi bilo vzpostavljeno neposredno razmerje med carinsko službo in uporabnikom - končnim zavezancem za plačilo okoljske dajatve. V kolikor obstoja dolžnost plačnika okoljske dajatve, da carinski službi predloži ustrezne obračune, ki vsebujejo tudi število dejanskih uporabnikov in podatke o porabljeni količini vode, je to mogoče razumeti kvečjemu kot podlago za možen izračun obsega in višine okoljske dajatve, ki pa jo mora poravnati gospodarsko javna služba, v danem primeru tožeča stranka, saj je kot rečeno izrecno določeno, da ta služba obračunava in zaračunava na posameznega uporabnika odpadajoči del okoljske dajatve, ki jo je bila dolžna sama vplačati na posebej določen račun in pod kontrolo carinske službe. Upravičenje tožeče stranke kot gospodarske javne službe, da zahteva povračilo od dejanskih uporabnikov storitev temelji tudi na 59. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s poznejšimi spremembami), po katerem uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so izmerljive, plačujejo tem ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – dokazna ocena – pravna narava dobropisa – preveč plačana najemnina – neupravičena pridobitev
Dokazna ocena ni vprašanje materialnega prava, pač pa spada na področje dejanskega stanja. Le v primeru, če je pomanjkljiva, nasprotujoča, nelogična ali nerazumljiva, preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zmotno je prepričanje pritožnice, da je njena obveznost do tožene stranke z izdajo dobropisov prenehala. Dobropisi pomenijo samo knjigovodsko vodenje terjatve, so podlaga za vknjižbo njenega nastanka in prenehanja. V pravnem oziru pa gre v primeru preveč plačane najemnine za kondikcijsko terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, ki je nastala in zapadla z dnem obogatitve, prenehala pa z izpolnitvijo.
oprostitev plačila sodne takse – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker s sklepom ni bilo odločeno o celotnem tožničinem predlogu, bi tožnica lahko v roku petnajstih dni po prejemu sklepa predlagala izdajo dopolnilnega sklepa. Ker dopolnilnega sklepa ni predlagala, se šteje, da je v neodločenem delu umaknila predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Ugovor zoper plačilni nalog se lahko vloži, če je taksa že plačana ali je sodišče takso napačno odmerilo.
Postopek v izvršilni zadevi se je začel 24.11.2008, to je pred uveljavitvijo ZOdvT, zato se mora v skladu s prvim odstavkom 41. čl. ZOdvT za odločanje o nagradi odvetnika uporabljati prej veljavna Odvetniška tarifa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003030
ZP-1 člen 22, 22/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – triletno obdobje – čas storitve prekrška
Pri izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se sicer upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za presojo, ali je dosežena oziroma presežena vsota kazenskih točk v obdobju treh let, čas storitve prekrška. Zato storilcu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče izreči, če so med storitvijo prvega in zadnjega prekrška pretekla več kot tri leta.
kršitev pravice do sodelovanja v postopku – kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku – dokazno pravilo – prosta presoja dokazov – pogodba o upravljanju – dokaz veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo breme, da dokaže obstoj veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju s predložitvijo seznama podpisov etažnih lastnikov, katerih deleži bi presegali zakonsko zahtevano večino, je tožečo stranko prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena, tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku in s tem kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V osnovo za odmero odpravnine se šteje samo plača za dejansko opravljeno delo, ne pa delna invalidska pokojnina, ki jo prejema invalid III. kategorije invalidnosti poleg plače kot plačila za delo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje
Četudi je ugovor zastaranja vtoževane odškodninske terjatve utemeljen, to ni razlog za zavrženje tožbe (ampak eventualno za zavrnitev tožbenega zahtevka).
Krivda namreč ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti, pač pa 240. člen OZ z "okoliščinami, ki jih dolžnik ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti" določa sfero tveganj, ki bremenijo podjemnika ne glede na njegov subjektiven odnos do kršitve.
Zmotno je pritožbeno stališče, da velja pravilo iz četrtega odstavka 243. člena OZ, po katerem mora oškodovana stranka storiti vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, le pri poslovni odškodninski odgovornosti.
ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/4, 318, 338, 338/2. ZDR člen 42.
zamudna sodba - fikcija vročitve - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - samostojni podjetnik - osebna vročitev - pritožbeni razlog - terjatev iz delovnega razmerja
Poštni vročevalec tožencu (s.p.) ni mogel vročiti sodnega pisanja na sedežu podjetja. Zato je na vratih podjetja na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru, pustil obvestilo o prispelem pisanju, v katerem je bil naveden rok 15 dni, da ga lahko toženec dvigne na pošti, saj na naslovu ni bilo predalčnika. Ker toženec pisanja v roku ni dvignil, se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku navedenega roka. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodna razveza
S tem, ko je tožnica podpisala zabeležko, da se je seznanila z opozorilom, da lahko v primeru nove kršitve prejme redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, tožena stranka ni izpolnila obveznosti predhodnega pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti, saj bi ji morala vročiti pisno opozorilo.
solidarnostna pomoč - ožji družinski član - kolektivna pogodba - komisija za razlago kolektivne pogodbe
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu, saj ni imel bratov, sester, žene ali otrok. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0072389
ZJC člen 5. OZ člen 131. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 1, 18.
odškodninska odgovornost upravljalca cest - regres zavarovalnice varno odvijanje prometa - redno vzdrževanje brežin - padanje kamenja z brežin - obligacija skrbnega prizadevanja
Zakonski in podzakonski predpis zahtevani nivo vzdrževanosti ceste in brežin opredeljujejo po kriteriju končnega rezultata, ki je v varnem odvijanju prometa. Promet se ne odvija varno, če z brežin ob cesti pada kamenje. Obveznosti, ki jih zakon nalaga toženi stranki, niso obligacije rezultata, pač pa izjemno skrbnega prizadevanja.
prenehanje delovnega razmerja - predsednik uprave - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku po prenehanju funkcije namestnika predsednika uprave ponudila pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, katere tožnik ni sprejel. Iz tega razloga je nato ugotovila, da je tožniku delovno razmerje prenehalo, kar ni zakonito, saj nesprejem ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja (odpoved pogodbe o zaposlitvi).