V obravnavanem primeru izvršilni postopek še ni zaključen, iz spisa tudi ne izhaja, da bi upnik stroške cenilca uveljavljal in da bi sodišče dolžnici naložilo, da te stroške povrne upniku. Prav tako odmerjeni stroški cenitve še niso bili izplačani iz proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči glede na določen rok plačila (ki ni krajši od 20 dni in ni daljši od 45 dni od pravnomočnosti prvostopnega sklepa), zato terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči še ni mogla preiti na Republiko Slovenijo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 147, 147/3, 154, 154/4. ZSDP člen 48. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic člen 93, 93/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - razpored delovnega časa - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmor
Tožena stranka bi morala tožniku, ki je delal s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, določiti razpored delovnega časa že v pogodbi o zaposlitvi. Tega vse do ponudbe aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni storila, se je pa s tožnikom dogovorila, da bo ta delo opravljal le v dopoldanskem času. Glede na takšen dogovor ni utemeljeno določila razporeda delovnega časa, tako da bi moral tožnik delo opravljati popoldne. Četudi se popoldne na delo ni zglasil (ampak je prišel v dopoldanskem času), je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja in da mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracijo in reparacijo ugodilo na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi dokazanih dejstev. Preizkusilo je le, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi ali z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam.
zahteva za odpravo nepravilnosti – sklep o ustavitvi izvršilnega postopka
Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni zgolj v ugotovitvi nepravilnosti, temveč je to pravno sredstvo namenjeno predvsem pravočasni odpravi nepravilnosti in da se s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.
reparacija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - nadomestilo za čas brezposelnosti
Tožnik s prisojeno odmeno za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne more priti v boljši položaj, v kakšnem bi bil, če mu delovno razmerje ne bi prenehalo in bi opravljal funkcijo do izteka mandatnega obdobja. Zato je treba od nadomestila plače, ki mu je prisojeno, odšteti nadomestilo, ki ga je prejela za čas brezposelnosti s strani zavoda za zaposlovanje.
invalidska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - invalid I. kategorije - dokončna odločba - izplačilo pokojnine za nazaj
Med strankama ni sporno, da je tožnica po dokončni odločbi invalid I. kategorije invalidnosti. To je bilo potrjeno tudi v predhodnem socialnem sporu. Tožnica ni bila dolžna čakati na pravnomočno odločitev v socialnem sporu, ampak bi lahko že pred tem vložila zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Ne glede na predhodni sodni postopek se ji pravica do invalidske pokojnine izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj.
Po določbi 11. člena ZST-1 se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Glede na to, da tožnica večino osnovnih življenjskih opravil še vedno opravlja samostojno, je zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo neutemeljen. V primeru, da bi se tožnici zdravstveno stanje poslabšalo in da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb, pa lahko pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Dejstvo, da je tožena stranka nekaterim zavarovancem, tudi na podlagi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ponovno odmerila pokojnino in ob tem upoštevala plačilo v obliki obveznic, ne pomeni, da je do takšnega ponovnega odločanja in priznanja pravice v višjem znesku upravičen tudi tožnik. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki skrbi za enotno sodno prakso, namreč izhaja, da ob pravilni uporabi materialnega in procesnega prava tožnikove zahteve za drugačen (ponovni) izračun pokojninske osnove, potem ko mu je bila pravica do invalidske pokojnine pravnomočno priznana, ni mogoče upoštevati. Tožena stranka je zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
Tožnica na ustno izpoved sodnih izvedencev, ki je bila podana na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, ni imela pripomb. Glede na to so njene pritožbene navedbe, s katerimi oporeka izpovedbi sodnih izvedencev, kot nedopustne novote neupoštevne.
umik tožbe – ustavitev postopka – razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ker pa gre v konkretnem postopku za postopek plačilnega naloga (oziroma sklepa o izvršbi), je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo tudi, da se plačilni nalog oziroma v konkretnem primeru sklep o izvršbi razveljavi (tudi) v delu, v katerem je dolžnici naloženo, da poravna v predlogu za izvršbo navedeno upnikovo terjatev in stroške izvršilnega postopka.
ZPP člen 318. ZZZPB člen 54. Pravilnik o štipendiranju člen 44.
zamudna sodba - vrnitev štipendije
Slabo ekonomsko stanje toženca oziroma njegove družine ne more vplivati na pravilnost odločitve v izpodbijani zamudni sodbi, s katero mu je bilo naloženo, ker ni dokončal letnika, za katerega je prejemal štipendijo, da neupravičeno prejete zneske štipendije vrne.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, kot odločilno pravilno presodilo, da je tožena stranka svojo premijo izračunala na podlagi enakih podatkov, kot jih je posredovala tožeči stranki (z metodo t. i. „mistery shopping“ oziroma skritega kupca), tožeča stranka pa je na podlagi danih kriterijev sama sestavila paketno ponudbo s ceno. Sodišče prve stopnje je obravnavalo tudi navedbo tožeče stranke, da posamezne zavarovalnice krijejo različne vrste škodnih vzrokov. Ugotovilo je, da so avtomobilska zavarovanja kompleksen zavarovalniški produkt, zaradi česar popolna identičnost zavarovalnih pogojev res ni mogoča. Vendar pa je kot odločilno presodilo, da služijo avtomobilska zavarovanja glede na dojemanje povprečnega potrošnika za zadovoljevanje istih potreb. Ugotovilo je še, da so bili posredovani kriteriji dovolj objektivno opredeljeni in nato tudi ustrezno predstavljeni v samih oglasih. Ker je pridobivanje primerjalnih podatkov odražalo dejanski način pridobivanja ponudb potrošnikov na trgu, je sodišče prve stopnje sklenilo, da je bil ta primeren.
vrnitev v prejšnje stanje - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - preložitev naroka - zdravniško potrdilo
Tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil utemeljen, saj ni šlo za bolezen oz. poškodbo, ki bi bila nenadna in nepredvidljiva in bi ji onemogočala prihod na prvi oz. poravnalni narok za glavno obravnavo (to iz zdravniškega potrdila, ki niti ni izdano na predpisanem obrazcu, ni razvidno).
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 6, 16.
Zoisova štipendija - pogoji za pridobitev pravice
Tožnica s pridobitvijo 29 točk ter zlatim priznanjem na državnem tekmovanju iz angleškega jezika za učence 9. razreda osnovne šole (kar pomeni dodatnih 5 točk) ni izpolnila merila za priznanje pravice do Zoisove štipendije.
ZPP člen 286b, 286b/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 133, 133/5.
spremenjene okoliščine - (ne)pričakovanost – škoda – negativni pogodbeni interes
Dejstvo, da je prišlo do spremembe zakona še ne pomeni, da je tožena stranka v času sklenitve pogodbe okoliščine, ki so zahtevale tako spremembo predvidevala in zanje prevzela riziko. Bistveno je torej tisto, kar sta stranki ob sklenitvi pogodbe pričakovali.
Osnovno merilo, ki ga je treba upoštevati pri pravični porazdelitvi škode v primeru spremenjenih okoliščin je negativni pogodbeni interes, ki pokriva izdatke, nastale v zaupanju v obstoj pogodbe.
Če stranka predlaga, da jo sodišče oprosti plačila takse (in ne predlaga obročnega plačila ali odloga plačila), sodišče pa pri presoji predloga ugotovi, da stranka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila takse, predlog stranke za taksno oprostitev zavrne, lahko pa ji dovoli obročno plačilo oziroma plačilo sodne takse odloži za določen čas.
V konkretnem primeru je pritožba zoper sklep dopustna, saj glede na povedano obstaja dvom, ali je sodišče tožnika oprostilo plačila sodne takse ali ne, le v primeru popolne oprostitve, pa zoper sklep ni pritožbe.