reparacija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - nadomestilo za čas brezposelnosti
Tožnik s prisojeno odmeno za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne more priti v boljši položaj, v kakšnem bi bil, če mu delovno razmerje ne bi prenehalo in bi opravljal funkcijo do izteka mandatnega obdobja. Zato je treba od nadomestila plače, ki mu je prisojeno, odšteti nadomestilo, ki ga je prejela za čas brezposelnosti s strani zavoda za zaposlovanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodna razveza
S tem, ko je tožnica podpisala zabeležko, da se je seznanila z opozorilom, da lahko v primeru nove kršitve prejme redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, tožena stranka ni izpolnila obveznosti predhodnega pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti, saj bi ji morala vročiti pisno opozorilo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 147, 147/3, 154, 154/4. ZSDP člen 48. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic člen 93, 93/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - razpored delovnega časa - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmor
Tožena stranka bi morala tožniku, ki je delal s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, določiti razpored delovnega časa že v pogodbi o zaposlitvi. Tega vse do ponudbe aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni storila, se je pa s tožnikom dogovorila, da bo ta delo opravljal le v dopoldanskem času. Glede na takšen dogovor ni utemeljeno določila razporeda delovnega časa, tako da bi moral tožnik delo opravljati popoldne. Četudi se popoldne na delo ni zglasil (ampak je prišel v dopoldanskem času), je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja in da mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
prenehanje delovnega razmerja - predsednik uprave - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku po prenehanju funkcije namestnika predsednika uprave ponudila pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, katere tožnik ni sprejel. Iz tega razloga je nato ugotovila, da je tožniku delovno razmerje prenehalo, kar ni zakonito, saj nesprejem ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja (odpoved pogodbe o zaposlitvi).
ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/4, 318, 338, 338/2. ZDR člen 42.
zamudna sodba - fikcija vročitve - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - samostojni podjetnik - osebna vročitev - pritožbeni razlog - terjatev iz delovnega razmerja
Poštni vročevalec tožencu (s.p.) ni mogel vročiti sodnega pisanja na sedežu podjetja. Zato je na vratih podjetja na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru, pustil obvestilo o prispelem pisanju, v katerem je bil naveden rok 15 dni, da ga lahko toženec dvigne na pošti, saj na naslovu ni bilo predalčnika. Ker toženec pisanja v roku ni dvignil, se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku navedenega roka. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 6, 16.
Zoisova štipendija - pogoji za pridobitev pravice
Tožnica s pridobitvijo 29 točk ter zlatim priznanjem na državnem tekmovanju iz angleškega jezika za učence 9. razreda osnovne šole (kar pomeni dodatnih 5 točk) ni izpolnila merila za priznanje pravice do Zoisove štipendije.
Če stranka predlaga, da jo sodišče oprosti plačila takse (in ne predlaga obročnega plačila ali odloga plačila), sodišče pa pri presoji predloga ugotovi, da stranka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila takse, predlog stranke za taksno oprostitev zavrne, lahko pa ji dovoli obročno plačilo oziroma plačilo sodne takse odloži za določen čas.
V konkretnem primeru je pritožba zoper sklep dopustna, saj glede na povedano obstaja dvom, ali je sodišče tožnika oprostilo plačila sodne takse ali ne, le v primeru popolne oprostitve, pa zoper sklep ni pritožbe.
Tožnica na ustno izpoved sodnih izvedencev, ki je bila podana na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, ni imela pripomb. Glede na to so njene pritožbene navedbe, s katerimi oporeka izpovedbi sodnih izvedencev, kot nedopustne novote neupoštevne.
Po določbi 11. člena ZST-1 se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Glede na to, da tožnica večino osnovnih življenjskih opravil še vedno opravlja samostojno, je zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo neutemeljen. V primeru, da bi se tožnici zdravstveno stanje poslabšalo in da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb, pa lahko pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 58, 58/1, 156. ZDSS-1 člen 63.
delna pokojnina - dokončna odločba - socialni spor - podlaga zavarovanja - prenehanje zavarovanja - odvetniška dejavnost - krajši delovni čas
Z izpodbijanima odločbama je toženec odločil o pravici do delne pokojnine, ne pa o zavarovanju oziroma statusu zavarovanca. Glede na to, da je bilo odločeno le o pravici do delne pokojnine, je sodišče prve stopnje lahko odločilo le o tej pravici (eventualno o njeni višini), saj je z izpodbijanima odločbama določen predmet in obseg odločanja. Za odločanje o spremembi zavarovanja ni izpolnjena procesna predpostavka, pa tudi tožnik v tej smeri ni postavil zahtevka pred sodiščem prve stopnje.
vrnitev v prejšnje stanje - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - preložitev naroka - zdravniško potrdilo
Tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil utemeljen, saj ni šlo za bolezen oz. poškodbo, ki bi bila nenadna in nepredvidljiva in bi ji onemogočala prihod na prvi oz. poravnalni narok za glavno obravnavo (to iz zdravniškega potrdila, ki niti ni izdano na predpisanem obrazcu, ni razvidno).
ZPP člen 318. ZZZPB člen 54. Pravilnik o štipendiranju člen 44.
zamudna sodba - vrnitev štipendije
Slabo ekonomsko stanje toženca oziroma njegove družine ne more vplivati na pravilnost odločitve v izpodbijani zamudni sodbi, s katero mu je bilo naloženo, ker ni dokončal letnika, za katerega je prejemal štipendijo, da neupravičeno prejete zneske štipendije vrne.
Če sta predlagatelja oče in mati, se praviloma roditeljska pravica podaljša obema, če je izpolnjen naslednji zakonski pogoj, to je, ko otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.
Konfliktno partnersko razmerje med materjo in očetom ne more biti odločilno za presojo utemeljenosti (tudi) očetovega predloga, da se tudi njemu podaljša roditeljska pravica čez polnoletnost otroka.
ZPP člen 105a, 105a/3, 111, 112, 112/1, 117, 117/2. ZST-1 člen 10, 10/4.
vrnitev v prejšnje stanje – pošiljanje vlog – pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse
Kot izhaja iz ovojnice predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je bila vloga oddana na pošto kot navadna pošiljka, zato se za presojo pravočasnosti vloge upošteva določba prvega odstavka 112. člena ZPP. Da je bila pošiljka poslana navadno in ne priporočeno, izhaja tudi iz kuverte, v kateri je bila vloga, kot izhaja iz sprejemnega žiga sodišča na vlogi.
Tožnica v zadnjem letniku srednje šole pogoja povprečne ocene 4,10 ni izpolnila, prav tako pa ni izpolnila pogoja izjemnega splošnega uspeha na maturi in tudi ni izkazala, da bi dosegla izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na višji stopnji izobraževanja.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, kot odločilno pravilno presodilo, da je tožena stranka svojo premijo izračunala na podlagi enakih podatkov, kot jih je posredovala tožeči stranki (z metodo t. i. „mistery shopping“ oziroma skritega kupca), tožeča stranka pa je na podlagi danih kriterijev sama sestavila paketno ponudbo s ceno. Sodišče prve stopnje je obravnavalo tudi navedbo tožeče stranke, da posamezne zavarovalnice krijejo različne vrste škodnih vzrokov. Ugotovilo je, da so avtomobilska zavarovanja kompleksen zavarovalniški produkt, zaradi česar popolna identičnost zavarovalnih pogojev res ni mogoča. Vendar pa je kot odločilno presodilo, da služijo avtomobilska zavarovanja glede na dojemanje povprečnega potrošnika za zadovoljevanje istih potreb. Ugotovilo je še, da so bili posredovani kriteriji dovolj objektivno opredeljeni in nato tudi ustrezno predstavljeni v samih oglasih. Ker je pridobivanje primerjalnih podatkov odražalo dejanski način pridobivanja ponudb potrošnikov na trgu, je sodišče prve stopnje sklenilo, da je bil ta primeren.
invalidska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - invalid I. kategorije - dokončna odločba - izplačilo pokojnine za nazaj
Med strankama ni sporno, da je tožnica po dokončni odločbi invalid I. kategorije invalidnosti. To je bilo potrjeno tudi v predhodnem socialnem sporu. Tožnica ni bila dolžna čakati na pravnomočno odločitev v socialnem sporu, ampak bi lahko že pred tem vložila zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Ne glede na predhodni sodni postopek se ji pravica do invalidske pokojnine izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
tožba - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - očitna pomota
Glede na to, da je dokončna odločba toženca vsebovala pravilni pravni pouk o dopustnosti sodnega varstva pred Delovnim in socialnim sodiščem, napake, da je bila tožba poslana na nepristojno (Upravno) sodišče, ni mogoče pripisati nevednosti vložnika.