ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/4, 318, 338, 338/2. ZDR člen 42.
zamudna sodba - fikcija vročitve - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - samostojni podjetnik - osebna vročitev - pritožbeni razlog - terjatev iz delovnega razmerja
Poštni vročevalec tožencu (s.p.) ni mogel vročiti sodnega pisanja na sedežu podjetja. Zato je na vratih podjetja na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru, pustil obvestilo o prispelem pisanju, v katerem je bil naveden rok 15 dni, da ga lahko toženec dvigne na pošti, saj na naslovu ni bilo predalčnika. Ker toženec pisanja v roku ni dvignil, se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku navedenega roka. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 147, 147/3, 154, 154/4. ZSDP člen 48. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic člen 93, 93/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - razpored delovnega časa - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmor
Tožena stranka bi morala tožniku, ki je delal s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, določiti razpored delovnega časa že v pogodbi o zaposlitvi. Tega vse do ponudbe aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni storila, se je pa s tožnikom dogovorila, da bo ta delo opravljal le v dopoldanskem času. Glede na takšen dogovor ni utemeljeno določila razporeda delovnega časa, tako da bi moral tožnik delo opravljati popoldne. Četudi se popoldne na delo ni zglasil (ampak je prišel v dopoldanskem času), je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja in da mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodna razveza
S tem, ko je tožnica podpisala zabeležko, da se je seznanila z opozorilom, da lahko v primeru nove kršitve prejme redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, tožena stranka ni izpolnila obveznosti predhodnega pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti, saj bi ji morala vročiti pisno opozorilo.
solidarnostna pomoč - ožji družinski član - kolektivna pogodba - komisija za razlago kolektivne pogodbe
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu, saj ni imel bratov, sester, žene ali otrok. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.
prenehanje delovnega razmerja - predsednik uprave - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku po prenehanju funkcije namestnika predsednika uprave ponudila pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, katere tožnik ni sprejel. Iz tega razloga je nato ugotovila, da je tožniku delovno razmerje prenehalo, kar ni zakonito, saj nesprejem ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja (odpoved pogodbe o zaposlitvi).
Tožnica na ustno izpoved sodnih izvedencev, ki je bila podana na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, ni imela pripomb. Glede na to so njene pritožbene navedbe, s katerimi oporeka izpovedbi sodnih izvedencev, kot nedopustne novote neupoštevne.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, kot odločilno pravilno presodilo, da je tožena stranka svojo premijo izračunala na podlagi enakih podatkov, kot jih je posredovala tožeči stranki (z metodo t. i. „mistery shopping“ oziroma skritega kupca), tožeča stranka pa je na podlagi danih kriterijev sama sestavila paketno ponudbo s ceno. Sodišče prve stopnje je obravnavalo tudi navedbo tožeče stranke, da posamezne zavarovalnice krijejo različne vrste škodnih vzrokov. Ugotovilo je, da so avtomobilska zavarovanja kompleksen zavarovalniški produkt, zaradi česar popolna identičnost zavarovalnih pogojev res ni mogoča. Vendar pa je kot odločilno presodilo, da služijo avtomobilska zavarovanja glede na dojemanje povprečnega potrošnika za zadovoljevanje istih potreb. Ugotovilo je še, da so bili posredovani kriteriji dovolj objektivno opredeljeni in nato tudi ustrezno predstavljeni v samih oglasih. Ker je pridobivanje primerjalnih podatkov odražalo dejanski način pridobivanja ponudb potrošnikov na trgu, je sodišče prve stopnje sklenilo, da je bil ta primeren.
invalidska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - invalid I. kategorije - dokončna odločba - izplačilo pokojnine za nazaj
Med strankama ni sporno, da je tožnica po dokončni odločbi invalid I. kategorije invalidnosti. To je bilo potrjeno tudi v predhodnem socialnem sporu. Tožnica ni bila dolžna čakati na pravnomočno odločitev v socialnem sporu, ampak bi lahko že pred tem vložila zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Ne glede na predhodni sodni postopek se ji pravica do invalidske pokojnine izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Glede na to, da tožnica večino osnovnih življenjskih opravil še vedno opravlja samostojno, je zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo neutemeljen. V primeru, da bi se tožnici zdravstveno stanje poslabšalo in da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb, pa lahko pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 58, 58/1, 156. ZDSS-1 člen 63.
delna pokojnina - dokončna odločba - socialni spor - podlaga zavarovanja - prenehanje zavarovanja - odvetniška dejavnost - krajši delovni čas
Z izpodbijanima odločbama je toženec odločil o pravici do delne pokojnine, ne pa o zavarovanju oziroma statusu zavarovanca. Glede na to, da je bilo odločeno le o pravici do delne pokojnine, je sodišče prve stopnje lahko odločilo le o tej pravici (eventualno o njeni višini), saj je z izpodbijanima odločbama določen predmet in obseg odločanja. Za odločanje o spremembi zavarovanja ni izpolnjena procesna predpostavka, pa tudi tožnik v tej smeri ni postavil zahtevka pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 286b, 286b/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 133, 133/5.
spremenjene okoliščine - (ne)pričakovanost – škoda – negativni pogodbeni interes
Dejstvo, da je prišlo do spremembe zakona še ne pomeni, da je tožena stranka v času sklenitve pogodbe okoliščine, ki so zahtevale tako spremembo predvidevala in zanje prevzela riziko. Bistveno je torej tisto, kar sta stranki ob sklenitvi pogodbe pričakovali.
Osnovno merilo, ki ga je treba upoštevati pri pravični porazdelitvi škode v primeru spremenjenih okoliščin je negativni pogodbeni interes, ki pokriva izdatke, nastale v zaupanju v obstoj pogodbe.
Dejstvo, da je tožena stranka nekaterim zavarovancem, tudi na podlagi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ponovno odmerila pokojnino in ob tem upoštevala plačilo v obliki obveznic, ne pomeni, da je do takšnega ponovnega odločanja in priznanja pravice v višjem znesku upravičen tudi tožnik. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki skrbi za enotno sodno prakso, namreč izhaja, da ob pravilni uporabi materialnega in procesnega prava tožnikove zahteve za drugačen (ponovni) izračun pokojninske osnove, potem ko mu je bila pravica do invalidske pokojnine pravnomočno priznana, ni mogoče upoštevati. Tožena stranka je zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
primernost izvršilnega sredstva – realni dolžnik – dovolitev izvršbe zaradi izterjave nedenarne terjatve s prodajo nepremičnin
Upnikova terjatev iz izvršilnega naslova je specifična terjatev, ki je nastala kot posledica upnikovega uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih členov od 255 do 260 OZ ter z učinki, ki jih določa 260. člen OZ in ki izhajajo tudi iz opredelitve obveznosti dolžnika v izvršilnem naslovu. Iz specifičnosti takšne upnikove terjatve pa izhaja, da dolžnik, zoper katerega je upnik z izvršilnim naslovom dosegel takšno varstvo, ni njegov osebni dolžnik, ampak realni dolžnik, ki je dolžan priznati in dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do tretjega z izvršbo na konkretno svoje premoženje.
Iz takšne narave in namena ter posledične v izvršilnem naslovu opredeljene terjatve upnika in obveznosti dolžnika, pa se tak namen, ne glede na dejansko nedenarno vsebino upnikove terjatve, v izvršbi uresničuje na način, kot to ZIZ določa za izvršbo za denarne terjatve s prodajo nepremičnin, saj je takšno izvršbo na konkretno nepremičnino dolžnik tudi dolžan dovoliti.
Po določbi 11. člena ZST-1 se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
Če sta predlagatelja oče in mati, se praviloma roditeljska pravica podaljša obema, če je izpolnjen naslednji zakonski pogoj, to je, ko otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.
Konfliktno partnersko razmerje med materjo in očetom ne more biti odločilno za presojo utemeljenosti (tudi) očetovega predloga, da se tudi njemu podaljša roditeljska pravica čez polnoletnost otroka.
vrnitev v prejšnje stanje - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - preložitev naroka - zdravniško potrdilo
Tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil utemeljen, saj ni šlo za bolezen oz. poškodbo, ki bi bila nenadna in nepredvidljiva in bi ji onemogočala prihod na prvi oz. poravnalni narok za glavno obravnavo (to iz zdravniškega potrdila, ki niti ni izdano na predpisanem obrazcu, ni razvidno).
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 6, 16.
Zoisova štipendija - pogoji za pridobitev pravice
Tožnica s pridobitvijo 29 točk ter zlatim priznanjem na državnem tekmovanju iz angleškega jezika za učence 9. razreda osnovne šole (kar pomeni dodatnih 5 točk) ni izpolnila merila za priznanje pravice do Zoisove štipendije.
umik tožbe – ustavitev postopka – razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ker pa gre v konkretnem postopku za postopek plačilnega naloga (oziroma sklepa o izvršbi), je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo tudi, da se plačilni nalog oziroma v konkretnem primeru sklep o izvršbi razveljavi (tudi) v delu, v katerem je dolžnici naloženo, da poravna v predlogu za izvršbo navedeno upnikovo terjatev in stroške izvršilnega postopka.