ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 58, 58/1, 156. ZDSS-1 člen 63.
delna pokojnina - dokončna odločba - socialni spor - podlaga zavarovanja - prenehanje zavarovanja - odvetniška dejavnost - krajši delovni čas
Z izpodbijanima odločbama je toženec odločil o pravici do delne pokojnine, ne pa o zavarovanju oziroma statusu zavarovanca. Glede na to, da je bilo odločeno le o pravici do delne pokojnine, je sodišče prve stopnje lahko odločilo le o tej pravici (eventualno o njeni višini), saj je z izpodbijanima odločbama določen predmet in obseg odločanja. Za odločanje o spremembi zavarovanja ni izpolnjena procesna predpostavka, pa tudi tožnik v tej smeri ni postavil zahtevka pred sodiščem prve stopnje.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, kot odločilno pravilno presodilo, da je tožena stranka svojo premijo izračunala na podlagi enakih podatkov, kot jih je posredovala tožeči stranki (z metodo t. i. „mistery shopping“ oziroma skritega kupca), tožeča stranka pa je na podlagi danih kriterijev sama sestavila paketno ponudbo s ceno. Sodišče prve stopnje je obravnavalo tudi navedbo tožeče stranke, da posamezne zavarovalnice krijejo različne vrste škodnih vzrokov. Ugotovilo je, da so avtomobilska zavarovanja kompleksen zavarovalniški produkt, zaradi česar popolna identičnost zavarovalnih pogojev res ni mogoča. Vendar pa je kot odločilno presodilo, da služijo avtomobilska zavarovanja glede na dojemanje povprečnega potrošnika za zadovoljevanje istih potreb. Ugotovilo je še, da so bili posredovani kriteriji dovolj objektivno opredeljeni in nato tudi ustrezno predstavljeni v samih oglasih. Ker je pridobivanje primerjalnih podatkov odražalo dejanski način pridobivanja ponudb potrošnikov na trgu, je sodišče prve stopnje sklenilo, da je bil ta primeren.
Tožnica na ustno izpoved sodnih izvedencev, ki je bila podana na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, ni imela pripomb. Glede na to so njene pritožbene navedbe, s katerimi oporeka izpovedbi sodnih izvedencev, kot nedopustne novote neupoštevne.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Glede na to, da tožnica večino osnovnih življenjskih opravil še vedno opravlja samostojno, je zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo neutemeljen. V primeru, da bi se tožnici zdravstveno stanje poslabšalo in da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb, pa lahko pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Tožnica v zadnjem letniku srednje šole pogoja povprečne ocene 4,10 ni izpolnila, prav tako pa ni izpolnila pogoja izjemnega splošnega uspeha na maturi in tudi ni izkazala, da bi dosegla izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na višji stopnji izobraževanja.
umik tožbe – ustavitev postopka – razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ker pa gre v konkretnem postopku za postopek plačilnega naloga (oziroma sklepa o izvršbi), je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo tudi, da se plačilni nalog oziroma v konkretnem primeru sklep o izvršbi razveljavi (tudi) v delu, v katerem je dolžnici naloženo, da poravna v predlogu za izvršbo navedeno upnikovo terjatev in stroške izvršilnega postopka.
Po določbi 11. člena ZST-1 se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066637
EKČP člen 2. URS člen 17. ZOR člen 154, 154/1, 200. ZKP člen 150. ZPol člen 49. ZDPra člen 16, 16/1.
pravica do povračila škode - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do življenja - nedotakljivosti človekovega življenja - odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - utemeljeni razlogi za sum - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina - premoženjskopravni zahtevki - adhezijski postopek - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Tožena stranka bi bila lahko odgovorna za opustitev dolžne preiskave storjenega dejanja le, bi bilo njeno ravnanje očitno v nasprotju s predpisi o vodenju predkazenskega postopka.
predhodna odredba – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru – novela ZIZ-I
Varstvo lahko uživajo samo tisti, ki procesne institute uporabljajo skladno z njihovim namenom in skladno z načeli postopkovnega prava. Ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s stališčem pritožnika, da je zakonodajalec sankcioniral z uveljavitvijo ZIZ – I zlorabe procesnih pravic, ki terjajo drugačno uporabo zakona, torej uporabo za nazaj. Upniki so pridobili z novelo ZIZ – I možnost predlagati predhodno odredbo na podlagi domneve nevarnosti zoper vse dolžnike, ki so v ugovoru zanikali obstoj obligacijskega razmerja, ne glede na to, iz katerega nagiba so ga zanikali. Iz nobene določbe novele ZIZ – I ne izhaja, da le ta z uveljavitvijo domneve nevarnosti kaznuje tiste dolžnike, ki so in bodo v postopku zlorabili procesni inštitut ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pripojitev - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na to, da je bila kratkotrajna prijava tožnice pri Zavodu RS za zaposlovanje potrebna zaradi zagotovitve financiranja njene zaposlitve pri toženi stranki po tem, ko ji je delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, bi bilo nesprejemljivo, če se ji delovna doba pred stečajem ne bi upoštevala pri izračunu odpravnine, do katere je upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – posebno težka invalidnost
Oškodovancu, ki je bil v prometni nesreči zelo hudo telesno poškodovan in ima zaradi posttravmatske stresne motnje sedaj psihične težave, zaradi katerih se je njegova življenjska zmožnost zmanjšala za 50% je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 62.000 EUR, kar predstavlja približno 63 povprečnih plač v času sojenja.
odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah – uspeh stranke – uspeh po temelju in višini
V odškodninskih pravdah sodna praksa izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha, a je ta metoda namenjena primerom, ko mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, na primer, ko je potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, ogled, vse to pa je povezano s temeljem zahtevka.
Tožeče stranke v tem sporu samostojno uveljavljajo zahtevke zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (prejšnjega delodajalca, ustanovitelja njihovega zadnjega delodajalca in njegovega večinskega lastnika), pri kateri jim ni prenehalo delovno razmerje, tako da so dolžne, ker v sporu niso uspele, toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, vendar ne solidarno, temveč v sorazmernem deležu glede na višino zahtevka, ki ga je s tožbo uveljavljala vsaka tožeča stranka.
osebni stečaj – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – trajanje preizkusne dobe – razlogi za dolžnikovo insolventnost
Če je podlaga za obveznost dolžnice plačilo neporavnanih obveznosti izbrisane družbe, na podlagi dolga stanovalcev objekta, ki ga je izbrisana družba upravljala, je sodišče prve stopnje pogrešalo pojasnilo dolžnice, zakaj ta družba od lastnikov stanovanj ni izterjala njihovih dolgov.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom
Ker je upnik že v predlogu za izvršbo navedel vse zahtevane podatke o dolžniku (iz predloga pa ni izhajalo, da bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage niti za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžniku, navedenih v predlogu za izvršbo, s podatki v Centralnem registru prebivalstva, niti za opravo poizvedb o tem, ali (v Republiki Sloveniji) obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.
Med skupnim starševstvom in obsežnim izvrševanjem stikov obstaja kvalitativna in ne zgolj kvantitativna razlika. Pri skupnem starševstvu ima namreč otrok dva doma.
ZDR člen 87, 110, 111, 204. ZPP člen 141, 155, 163.
sodno varstvo - stroški postopka - osebna vročitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ZOdvT - vročanje odpovedi - nagrada za pritožbo
Pooblaščenec tožene stranke je nagrado za sestavo pritožbe priglasil na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, torej še preden je prejel pisni odpravek sodbe. Ker se ta nagrada prizna za dodatno preučitev zadeve in preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva, že pojmovno ni mogoče, da bi sodišče prve stopnje pooblaščencu nagrado priznalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - letni dopust - izostanek z dela - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik (samovoljno) koristil letni dopust, ki mu zaradi preobilice dela ni bil odobren.
pravica uporabe – veljavni pravni naslov za uporabo – gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – kršitev razpravnega načela
Zgolj okoliščina, da tožeča stranka predmetnih nepremičnin ni uporabljala, ji ni avtomatično odvzelo pravic, ki so bile povezane z v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe.
V postopku na prvi stopnji nobena od strank ni zatrjevala, da bi kdo drug razen njiju bil dejanski imetnik pravice uporabe na spornih parcelah oziroma njihov lastnik oziroma, da bi lastnica postala M.. Zato zaključek sodišča prve stopnje, da je postala lastnica predmetnih parcel M. nima ustrezne trditvene podlage in temelji na kršitvi razpravnega načela in posledično na nepravilni uporabi določb 7. in 8. člena ZPP.
nepremoženjska škoda - odškodnina za smrt bližnjega – premoženjska škoda – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – trajanje rente
Pri odmeri odškodnine za smrt bližnjega je potrebno pri odmeri upoštevati, da je pokojnik vrsto let bil na začasnem delu v Sloveniji, zaradi česar ni bilo take povezanosti v družini. Ni podlage, da se renta določi za določen čas.