dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Glede na to, da tožnica večino osnovnih življenjskih opravil še vedno opravlja samostojno, je zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo neutemeljen. V primeru, da bi se tožnici zdravstveno stanje poslabšalo in da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb, pa lahko pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
tožba - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - očitna pomota
Glede na to, da je dokončna odločba toženca vsebovala pravilni pravni pouk o dopustnosti sodnega varstva pred Delovnim in socialnim sodiščem, napake, da je bila tožba poslana na nepristojno (Upravno) sodišče, ni mogoče pripisati nevednosti vložnika.
ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 58, 58/1, 156. ZDSS-1 člen 63.
delna pokojnina - dokončna odločba - socialni spor - podlaga zavarovanja - prenehanje zavarovanja - odvetniška dejavnost - krajši delovni čas
Z izpodbijanima odločbama je toženec odločil o pravici do delne pokojnine, ne pa o zavarovanju oziroma statusu zavarovanca. Glede na to, da je bilo odločeno le o pravici do delne pokojnine, je sodišče prve stopnje lahko odločilo le o tej pravici (eventualno o njeni višini), saj je z izpodbijanima odločbama določen predmet in obseg odločanja. Za odločanje o spremembi zavarovanja ni izpolnjena procesna predpostavka, pa tudi tožnik v tej smeri ni postavil zahtevka pred sodiščem prve stopnje.
Če sta predlagatelja oče in mati, se praviloma roditeljska pravica podaljša obema, če je izpolnjen naslednji zakonski pogoj, to je, ko otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.
Konfliktno partnersko razmerje med materjo in očetom ne more biti odločilno za presojo utemeljenosti (tudi) očetovega predloga, da se tudi njemu podaljša roditeljska pravica čez polnoletnost otroka.
ZPP člen 105a, 105a/3, 111, 112, 112/1, 117, 117/2. ZST-1 člen 10, 10/4.
vrnitev v prejšnje stanje – pošiljanje vlog – pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse
Kot izhaja iz ovojnice predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je bila vloga oddana na pošto kot navadna pošiljka, zato se za presojo pravočasnosti vloge upošteva določba prvega odstavka 112. člena ZPP. Da je bila pošiljka poslana navadno in ne priporočeno, izhaja tudi iz kuverte, v kateri je bila vloga, kot izhaja iz sprejemnega žiga sodišča na vlogi.
Tožnica v zadnjem letniku srednje šole pogoja povprečne ocene 4,10 ni izpolnila, prav tako pa ni izpolnila pogoja izjemnega splošnega uspeha na maturi in tudi ni izkazala, da bi dosegla izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na višji stopnji izobraževanja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – posebno težka invalidnost
Oškodovancu, ki je bil v prometni nesreči zelo hudo telesno poškodovan in ima zaradi posttravmatske stresne motnje sedaj psihične težave, zaradi katerih se je njegova življenjska zmožnost zmanjšala za 50% je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 62.000 EUR, kar predstavlja približno 63 povprečnih plač v času sojenja.
plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Ker je bila tožnici v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, določene s pravnomočnima odločbama tožene stranke, ni upravičena do plačila razlik v plači, ki bi ji pripadal z upoštevanjem višjega količnika osnovne plače zaradi pridobljenega naziva mentor.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066637
EKČP člen 2. URS člen 17. ZOR člen 154, 154/1, 200. ZKP člen 150. ZPol člen 49. ZDPra člen 16, 16/1.
pravica do povračila škode - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do življenja - nedotakljivosti človekovega življenja - odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - utemeljeni razlogi za sum - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina - premoženjskopravni zahtevki - adhezijski postopek - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Tožena stranka bi bila lahko odgovorna za opustitev dolžne preiskave storjenega dejanja le, bi bilo njeno ravnanje očitno v nasprotju s predpisi o vodenju predkazenskega postopka.
odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah – uspeh stranke – uspeh po temelju in višini
V odškodninskih pravdah sodna praksa izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha, a je ta metoda namenjena primerom, ko mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, na primer, ko je potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, ogled, vse to pa je povezano s temeljem zahtevka.
predhodna odredba – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru – novela ZIZ-I
Varstvo lahko uživajo samo tisti, ki procesne institute uporabljajo skladno z njihovim namenom in skladno z načeli postopkovnega prava. Ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s stališčem pritožnika, da je zakonodajalec sankcioniral z uveljavitvijo ZIZ – I zlorabe procesnih pravic, ki terjajo drugačno uporabo zakona, torej uporabo za nazaj. Upniki so pridobili z novelo ZIZ – I možnost predlagati predhodno odredbo na podlagi domneve nevarnosti zoper vse dolžnike, ki so v ugovoru zanikali obstoj obligacijskega razmerja, ne glede na to, iz katerega nagiba so ga zanikali. Iz nobene določbe novele ZIZ – I ne izhaja, da le ta z uveljavitvijo domneve nevarnosti kaznuje tiste dolžnike, ki so in bodo v postopku zlorabili procesni inštitut ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
čakanje na delo - kriteriji za izbiro - sodelovanje sindikata - svet delavcev
Glede na to, da je bila tožnica edina delavka, ki je bila napotena na začasno čakanje, toženi stranki ni bilo potrebno obveščati sindikatov in sveta delavcev o številu in kategorijah delavcev, ki bodo napoteni na začasno čakanje, prav tako pa ni bilo potrebno organizirati skupnega posvetovanja z navedenimi organi
IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069016
ZMZPP člen 56, 63, 63/1. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost sodišča RS – spor z mednarodnim elementom
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine gre za sodni postopek, ki je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, po svoji pravni naravi pa je to enoten kombiniran postopek. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le oprave izvršbe (sklep o izvršbi v ožjem smislu), temveč s t. i. kondemnatornim ali naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Pristojnost slovenskega sodišča mora biti zato podana za oba dela postopka.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 166.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - reparacija - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Odškodnina iz 118. člena ZDR po sodni praksi predstavlja denarno nadomestilo (odmeno) namesto reintegracije, zato pri njej ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec lahko tožbo s tožbenim zahtevkom, da se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vloži v roku 30 dni po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V tožbi lahko uveljavlja nezakonitost tudi predhodnih (zaporednih) pogodb o zaposlitvi za določen čas.
ZDR člen 84, 84/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVOP-1 člen 77, 77/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - dokazovanje - videonadzor - sodelovanje sindikata
Tožnica je delala v kuhinji zdravstvene ustanove (bolnišnice), v kateri je toliko bolj pomembno, da se upoštevajo sanitarni predpisi. Tožena stranka je zaradi očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (vnos in iznos živil iz kuhinje v nasprotju z navodili) utemeljeno izgubila zaupanje vanjo, delovnega razmerja med strankama pa ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pripojitev - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na to, da je bila kratkotrajna prijava tožnice pri Zavodu RS za zaposlovanje potrebna zaradi zagotovitve financiranja njene zaposlitve pri toženi stranki po tem, ko ji je delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, bi bilo nesprejemljivo, če se ji delovna doba pred stečajem ne bi upoštevala pri izračunu odpravnine, do katere je upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki.
odlog plačila sodne takse – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za odlog plačila sodne takse
Ker je v obravnavanem primeru skladno z 2. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse nastala, ko je prispel spis k pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju, pred katerim bo tekel pravdni postopek, je evidentno, da je šele po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse vložen predlog tožeče stranke za odlog plačila glede na zgoraj navedene materialnopravne učinke sklepa o odlogu plačila iz prvega odstavka 13. člena ZST-1 vložen prepozno, da bi se učinki morebitnega sklepa o odlogu plačila lahko raztezali tudi na plačilo sodne takse za pravdni postopek.
pravica uporabe – veljavni pravni naslov za uporabo – gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – kršitev razpravnega načela
Zgolj okoliščina, da tožeča stranka predmetnih nepremičnin ni uporabljala, ji ni avtomatično odvzelo pravic, ki so bile povezane z v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe.
V postopku na prvi stopnji nobena od strank ni zatrjevala, da bi kdo drug razen njiju bil dejanski imetnik pravice uporabe na spornih parcelah oziroma njihov lastnik oziroma, da bi lastnica postala M.. Zato zaključek sodišča prve stopnje, da je postala lastnica predmetnih parcel M. nima ustrezne trditvene podlage in temelji na kršitvi razpravnega načela in posledično na nepravilni uporabi določb 7. in 8. člena ZPP.