primernost izvršilnega sredstva – realni dolžnik – dovolitev izvršbe zaradi izterjave nedenarne terjatve s prodajo nepremičnin
Upnikova terjatev iz izvršilnega naslova je specifična terjatev, ki je nastala kot posledica upnikovega uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih členov od 255 do 260 OZ ter z učinki, ki jih določa 260. člen OZ in ki izhajajo tudi iz opredelitve obveznosti dolžnika v izvršilnem naslovu. Iz specifičnosti takšne upnikove terjatve pa izhaja, da dolžnik, zoper katerega je upnik z izvršilnim naslovom dosegel takšno varstvo, ni njegov osebni dolžnik, ampak realni dolžnik, ki je dolžan priznati in dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do tretjega z izvršbo na konkretno svoje premoženje.
Iz takšne narave in namena ter posledične v izvršilnem naslovu opredeljene terjatve upnika in obveznosti dolžnika, pa se tak namen, ne glede na dejansko nedenarno vsebino upnikove terjatve, v izvršbi uresničuje na način, kot to ZIZ določa za izvršbo za denarne terjatve s prodajo nepremičnin, saj je takšno izvršbo na konkretno nepremičnino dolžnik tudi dolžan dovoliti.
Tožnica na ustno izpoved sodnih izvedencev, ki je bila podana na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, ni imela pripomb. Glede na to so njene pritožbene navedbe, s katerimi oporeka izpovedbi sodnih izvedencev, kot nedopustne novote neupoštevne.
ZPP člen 286b, 286b/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 133, 133/5.
spremenjene okoliščine - (ne)pričakovanost – škoda – negativni pogodbeni interes
Dejstvo, da je prišlo do spremembe zakona še ne pomeni, da je tožena stranka v času sklenitve pogodbe okoliščine, ki so zahtevale tako spremembo predvidevala in zanje prevzela riziko. Bistveno je torej tisto, kar sta stranki ob sklenitvi pogodbe pričakovali.
Osnovno merilo, ki ga je treba upoštevati pri pravični porazdelitvi škode v primeru spremenjenih okoliščin je negativni pogodbeni interes, ki pokriva izdatke, nastale v zaupanju v obstoj pogodbe.
Tožnica v zadnjem letniku srednje šole pogoja povprečne ocene 4,10 ni izpolnila, prav tako pa ni izpolnila pogoja izjemnega splošnega uspeha na maturi in tudi ni izkazala, da bi dosegla izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na višji stopnji izobraževanja.
ZPP člen 318. ZZZPB člen 54. Pravilnik o štipendiranju člen 44.
zamudna sodba - vrnitev štipendije
Slabo ekonomsko stanje toženca oziroma njegove družine ne more vplivati na pravilnost odločitve v izpodbijani zamudni sodbi, s katero mu je bilo naloženo, ker ni dokončal letnika, za katerega je prejemal štipendijo, da neupravičeno prejete zneske štipendije vrne.
Če sta predlagatelja oče in mati, se praviloma roditeljska pravica podaljša obema, če je izpolnjen naslednji zakonski pogoj, to je, ko otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.
Konfliktno partnersko razmerje med materjo in očetom ne more biti odločilno za presojo utemeljenosti (tudi) očetovega predloga, da se tudi njemu podaljša roditeljska pravica čez polnoletnost otroka.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 166.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - reparacija - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Odškodnina iz 118. člena ZDR po sodni praksi predstavlja denarno nadomestilo (odmeno) namesto reintegracije, zato pri njej ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava.
Med skupnim starševstvom in obsežnim izvrševanjem stikov obstaja kvalitativna in ne zgolj kvantitativna razlika. Pri skupnem starševstvu ima namreč otrok dva doma.
javni uslužbenec - vojak - plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo
Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno prisodilo razliko v plači do plače, kot je bila določena za dolžnost, na kateri je dejansko delal, ni pa utemeljeno odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku izdati novo odločbo o plači, saj sodišče tega delodajalcu ne more nalagati.
odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah – uspeh stranke – uspeh po temelju in višini
V odškodninskih pravdah sodna praksa izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha, a je ta metoda namenjena primerom, ko mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, na primer, ko je potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, ogled, vse to pa je povezano s temeljem zahtevka.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066637
EKČP člen 2. URS člen 17. ZOR člen 154, 154/1, 200. ZKP člen 150. ZPol člen 49. ZDPra člen 16, 16/1.
pravica do povračila škode - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do življenja - nedotakljivosti človekovega življenja - odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - utemeljeni razlogi za sum - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina - premoženjskopravni zahtevki - adhezijski postopek - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Tožena stranka bi bila lahko odgovorna za opustitev dolžne preiskave storjenega dejanja le, bi bilo njeno ravnanje očitno v nasprotju s predpisi o vodenju predkazenskega postopka.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0068416
ZD člen 11.
krog zakonitih dedičev – prvi dedni red – potomci in zakonec pokojnika – plačilo sodne takse neposredno pri blagajni sodišča – predložitev potrdila o sodni taksi
Pravilno je razlogovanje, da v primerih, ko je sodna taksa plačana neposredno pri blagajni sodišča, le-temu ni potrebno dostavljati dokazila o plačilu. Zahteva iz tretjega odstavka 6. člena ZST-1, ki predvideva, da mora taksni zavezanec sodišču predložiti dokazilo o opravljenem plačilu, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, se nanaša le na primere, ko se plačilo izvrši na prehodni podračun sodišča.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa o dedovanju na podlagi zakona očitno prezrlo, da ima zapustnik še eno hčer – pritožnico. ZD v 11. členu določa, da pokojnikovo zapuščino pred vsemi dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec. Ti dedujejo po enakih delih.
Pri presoji, kdo v primeru umika tožbe nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. Vprašanje, ali je tožeča stranka utemeljeno vložila zahtevek in vprašanje, ali bi z zahtevkom uspela, je tako nerelevantno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - letni dopust - izostanek z dela - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik (samovoljno) koristil letni dopust, ki mu zaradi preobilice dela ni bil odobren.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – posebno težka invalidnost
Oškodovancu, ki je bil v prometni nesreči zelo hudo telesno poškodovan in ima zaradi posttravmatske stresne motnje sedaj psihične težave, zaradi katerih se je njegova življenjska zmožnost zmanjšala za 50% je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 62.000 EUR, kar predstavlja približno 63 povprečnih plač v času sojenja.
čakanje na delo - kriteriji za izbiro - sodelovanje sindikata - svet delavcev
Glede na to, da je bila tožnica edina delavka, ki je bila napotena na začasno čakanje, toženi stranki ni bilo potrebno obveščati sindikatov in sveta delavcev o številu in kategorijah delavcev, ki bodo napoteni na začasno čakanje, prav tako pa ni bilo potrebno organizirati skupnega posvetovanja z navedenimi organi
javni uslužbenec - napotitev v tujino - delovno mesto - letni dopust
Na podlagi določbe, da ima oseba, napotena na misijo v tujino, pravico do vrnitve na ustrezno delovno mesto ali funkcijo, tožnik ni upravičen zahtevati, da se mu po vrnitvi z misije zagotovi pisarna, ki bi bila ustrezna njegovemu nazivu ter bi bila primerljiva s pisarno, ki jo je zasedal pred odhodom. Namen omenjene določbe je, da se delavcu, ki je napoten na misijo, ne poslabša delovnopravni položaj, kar pa se v tožnikovem primeru ni zgodilo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec lahko tožbo s tožbenim zahtevkom, da se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vloži v roku 30 dni po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V tožbi lahko uveljavlja nezakonitost tudi predhodnih (zaporednih) pogodb o zaposlitvi za določen čas.
oporoka – oporočno razpolaganje – veljavnost oporočnega razpolaganja – priznanje deleža na skupnem premoženju v oporoki
Priznanje deleža na skupnem premoženju z oporoko ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali materialnim načelom, zato ni nična. Oporoka pa tudi ni neveljavna. Kdaj so razpolaganja v oporoki neveljavna, določa ZD v 68. členu (če se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncu teh oseb).