motenje posesti – posestno varstvo – ekonomski interes za varstvo posesti – trditvena podlaga
Tožnica je podala zadostno trditveno podlago o tem, da je v času motenja bila posestnica spornega prehoda in o tem, kako je njena dejanska oblast nad prehodom zaradi motilnega ravnanja omejena.
Pri odločanju o upravičenosti zahtevka za sodno varstvo iz naslova motenja posesti je potrebno upoštevati ekonomski interes posestnika.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pripojitev - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na to, da je bila kratkotrajna prijava tožnice pri Zavodu RS za zaposlovanje potrebna zaradi zagotovitve financiranja njene zaposlitve pri toženi stranki po tem, ko ji je delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, bi bilo nesprejemljivo, če se ji delovna doba pred stečajem ne bi upoštevala pri izračunu odpravnine, do katere je upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki.
predhodna odredba – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru – novela ZIZ-I
Varstvo lahko uživajo samo tisti, ki procesne institute uporabljajo skladno z njihovim namenom in skladno z načeli postopkovnega prava. Ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s stališčem pritožnika, da je zakonodajalec sankcioniral z uveljavitvijo ZIZ – I zlorabe procesnih pravic, ki terjajo drugačno uporabo zakona, torej uporabo za nazaj. Upniki so pridobili z novelo ZIZ – I možnost predlagati predhodno odredbo na podlagi domneve nevarnosti zoper vse dolžnike, ki so v ugovoru zanikali obstoj obligacijskega razmerja, ne glede na to, iz katerega nagiba so ga zanikali. Iz nobene določbe novele ZIZ – I ne izhaja, da le ta z uveljavitvijo domneve nevarnosti kaznuje tiste dolžnike, ki so in bodo v postopku zlorabili procesni inštitut ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
odlog plačila sodne takse – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za odlog plačila sodne takse
Ker je v obravnavanem primeru skladno z 2. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse nastala, ko je prispel spis k pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju, pred katerim bo tekel pravdni postopek, je evidentno, da je šele po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse vložen predlog tožeče stranke za odlog plačila glede na zgoraj navedene materialnopravne učinke sklepa o odlogu plačila iz prvega odstavka 13. člena ZST-1 vložen prepozno, da bi se učinki morebitnega sklepa o odlogu plačila lahko raztezali tudi na plačilo sodne takse za pravdni postopek.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom
Ker je upnik že v predlogu za izvršbo navedel vse zahtevane podatke o dolžniku (iz predloga pa ni izhajalo, da bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage niti za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžniku, navedenih v predlogu za izvršbo, s podatki v Centralnem registru prebivalstva, niti za opravo poizvedb o tem, ali (v Republiki Sloveniji) obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.
oporoka – oporočno razpolaganje – veljavnost oporočnega razpolaganja – priznanje deleža na skupnem premoženju v oporoki
Priznanje deleža na skupnem premoženju z oporoko ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali materialnim načelom, zato ni nična. Oporoka pa tudi ni neveljavna. Kdaj so razpolaganja v oporoki neveljavna, določa ZD v 68. členu (če se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncu teh oseb).
javni uslužbenec - vojak - plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo
Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno prisodilo razliko v plači do plače, kot je bila določena za dolžnost, na kateri je dejansko delal, ni pa utemeljeno odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku izdati novo odločbo o plači, saj sodišče tega delodajalcu ne more nalagati.
Med skupnim starševstvom in obsežnim izvrševanjem stikov obstaja kvalitativna in ne zgolj kvantitativna razlika. Pri skupnem starševstvu ima namreč otrok dva doma.
nepremoženjska škoda - odškodnina za smrt bližnjega – premoženjska škoda – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – trajanje rente
Pri odmeri odškodnine za smrt bližnjega je potrebno pri odmeri upoštevati, da je pokojnik vrsto let bil na začasnem delu v Sloveniji, zaradi česar ni bilo take povezanosti v družini. Ni podlage, da se renta določi za določen čas.
umik tožbe – privolitev tožene stranke – rok za odgovor na pritožbo
Razlaga, kot jo v pritožbi ponujata toženi stranki, da bi za odločitev o umiku tožbe moralo sodišče pridobiti izjavo toženih strank, ker zakonski rok za odgovor na tožbo še ni potekel, presega okvir jasne določbe prvega odstavka 188. člena ZPP.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest nad parkiriščem
Tožeča stranka na parkirišču ni imela take posesti, da bi druge izključevala od parkiranja, da bi imela zagotovljeno določeno število točno določenih parkirnih mest. Le takšna posest bi zagotavljala posestno varstvo, če bi tožena stranka vanjo posegla.
ZDR člen 84, 84/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVOP-1 člen 77, 77/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - dokazovanje - videonadzor - sodelovanje sindikata
Tožnica je delala v kuhinji zdravstvene ustanove (bolnišnice), v kateri je toliko bolj pomembno, da se upoštevajo sanitarni predpisi. Tožena stranka je zaradi očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (vnos in iznos živil iz kuhinje v nasprotju z navodili) utemeljeno izgubila zaupanje vanjo, delovnega razmerja med strankama pa ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066637
EKČP člen 2. URS člen 17. ZOR člen 154, 154/1, 200. ZKP člen 150. ZPol člen 49. ZDPra člen 16, 16/1.
pravica do povračila škode - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do življenja - nedotakljivosti človekovega življenja - odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - utemeljeni razlogi za sum - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina - premoženjskopravni zahtevki - adhezijski postopek - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Tožena stranka bi bila lahko odgovorna za opustitev dolžne preiskave storjenega dejanja le, bi bilo njeno ravnanje očitno v nasprotju s predpisi o vodenju predkazenskega postopka.
Tožeče stranke v tem sporu samostojno uveljavljajo zahtevke zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (prejšnjega delodajalca, ustanovitelja njihovega zadnjega delodajalca in njegovega večinskega lastnika), pri kateri jim ni prenehalo delovno razmerje, tako da so dolžne, ker v sporu niso uspele, toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, vendar ne solidarno, temveč v sorazmernem deležu glede na višino zahtevka, ki ga je s tožbo uveljavljala vsaka tožeča stranka.
osebni stečaj – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – trajanje preizkusne dobe – razlogi za dolžnikovo insolventnost
Če je podlaga za obveznost dolžnice plačilo neporavnanih obveznosti izbrisane družbe, na podlagi dolga stanovalcev objekta, ki ga je izbrisana družba upravljala, je sodišče prve stopnje pogrešalo pojasnilo dolžnice, zakaj ta družba od lastnikov stanovanj ni izterjala njihovih dolgov.
pravica uporabe – veljavni pravni naslov za uporabo – gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – kršitev razpravnega načela
Zgolj okoliščina, da tožeča stranka predmetnih nepremičnin ni uporabljala, ji ni avtomatično odvzelo pravic, ki so bile povezane z v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe.
V postopku na prvi stopnji nobena od strank ni zatrjevala, da bi kdo drug razen njiju bil dejanski imetnik pravice uporabe na spornih parcelah oziroma njihov lastnik oziroma, da bi lastnica postala M.. Zato zaključek sodišča prve stopnje, da je postala lastnica predmetnih parcel M. nima ustrezne trditvene podlage in temelji na kršitvi razpravnega načela in posledično na nepravilni uporabi določb 7. in 8. člena ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec lahko tožbo s tožbenim zahtevkom, da se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vloži v roku 30 dni po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V tožbi lahko uveljavlja nezakonitost tudi predhodnih (zaporednih) pogodb o zaposlitvi za določen čas.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 166.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - reparacija - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Odškodnina iz 118. člena ZDR po sodni praksi predstavlja denarno nadomestilo (odmeno) namesto reintegracije, zato pri njej ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava.
odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah – uspeh stranke – uspeh po temelju in višini
V odškodninskih pravdah sodna praksa izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha, a je ta metoda namenjena primerom, ko mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, na primer, ko je potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, ogled, vse to pa je povezano s temeljem zahtevka.