CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059749
ZVPot člen 7, 10, 10-2.
dokazno breme - ekskulpacijski razlog - odgovornost za proizvod z napako
Toženkina trditev, da tožniki niso uspeli „dovolj prepričljivo dokazati, da je miš prišla v čokolado v proizvodni liniji“, je brezpredmetna, saj je bilo v tem pogledu dokazno breme (da miš ni prišla v izdelek, predno ga je toženka dala v promet) na strani toženke. Potrošnik je v tem pogledu dolžan dokazati le obstoj napake izdelka, kar je tožnikom uspelo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec lahko tožbo s tožbenim zahtevkom, da se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vloži v roku 30 dni po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V tožbi lahko uveljavlja nezakonitost tudi predhodnih (zaporednih) pogodb o zaposlitvi za določen čas.
ZDR člen 84, 84/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVOP-1 člen 77, 77/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - dokazovanje - videonadzor - sodelovanje sindikata
Tožnica je delala v kuhinji zdravstvene ustanove (bolnišnice), v kateri je toliko bolj pomembno, da se upoštevajo sanitarni predpisi. Tožena stranka je zaradi očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (vnos in iznos živil iz kuhinje v nasprotju z navodili) utemeljeno izgubila zaupanje vanjo, delovnega razmerja med strankama pa ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
oporoka – oporočno razpolaganje – veljavnost oporočnega razpolaganja – priznanje deleža na skupnem premoženju v oporoki
Priznanje deleža na skupnem premoženju z oporoko ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali materialnim načelom, zato ni nična. Oporoka pa tudi ni neveljavna. Kdaj so razpolaganja v oporoki neveljavna, določa ZD v 68. členu (če se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncu teh oseb).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – posebno težka invalidnost
Oškodovancu, ki je bil v prometni nesreči zelo hudo telesno poškodovan in ima zaradi posttravmatske stresne motnje sedaj psihične težave, zaradi katerih se je njegova življenjska zmožnost zmanjšala za 50% je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 62.000 EUR, kar predstavlja približno 63 povprečnih plač v času sojenja.
ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnika podano pravno nasledstvo, je tožnik upravičen do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva tako delovna doba pri toženi stranki kot delovna doba pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da mu je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlil pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0068416
ZD člen 11.
krog zakonitih dedičev – prvi dedni red – potomci in zakonec pokojnika – plačilo sodne takse neposredno pri blagajni sodišča – predložitev potrdila o sodni taksi
Pravilno je razlogovanje, da v primerih, ko je sodna taksa plačana neposredno pri blagajni sodišča, le-temu ni potrebno dostavljati dokazila o plačilu. Zahteva iz tretjega odstavka 6. člena ZST-1, ki predvideva, da mora taksni zavezanec sodišču predložiti dokazilo o opravljenem plačilu, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, se nanaša le na primere, ko se plačilo izvrši na prehodni podračun sodišča.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa o dedovanju na podlagi zakona očitno prezrlo, da ima zapustnik še eno hčer – pritožnico. ZD v 11. členu določa, da pokojnikovo zapuščino pred vsemi dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec. Ti dedujejo po enakih delih.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom
Ker je upnik že v predlogu za izvršbo navedel vse zahtevane podatke o dolžniku (iz predloga pa ni izhajalo, da bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage niti za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžniku, navedenih v predlogu za izvršbo, s podatki v Centralnem registru prebivalstva, niti za opravo poizvedb o tem, ali (v Republiki Sloveniji) obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068419
ZPP člen 243, 247, 254. OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – zahteva za izločitev izvedenca
Okoliščina, da se pritožnik ne strinja z ugotovitvami v postopku postavljenega izvedenca medicinske stroke, ne pomeni, da je izvedenčevo mnenje nestrokovno ali celo pristransko oziroma da je zato potrebno postaviti novega izvedenca. Tožnik ni navedel (oziroma izkazal) nobenih utemeljenih okoliščin v zvezi z zatrjevano pristranskostjo izvedenca, prav tako ni vzbudil dvoma v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
pravica uporabe – veljavni pravni naslov za uporabo – gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – kršitev razpravnega načela
Zgolj okoliščina, da tožeča stranka predmetnih nepremičnin ni uporabljala, ji ni avtomatično odvzelo pravic, ki so bile povezane z v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe.
V postopku na prvi stopnji nobena od strank ni zatrjevala, da bi kdo drug razen njiju bil dejanski imetnik pravice uporabe na spornih parcelah oziroma njihov lastnik oziroma, da bi lastnica postala M.. Zato zaključek sodišča prve stopnje, da je postala lastnica predmetnih parcel M. nima ustrezne trditvene podlage in temelji na kršitvi razpravnega načela in posledično na nepravilni uporabi določb 7. in 8. člena ZPP.
nepremoženjska škoda - odškodnina za smrt bližnjega – premoženjska škoda – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – trajanje rente
Pri odmeri odškodnine za smrt bližnjega je potrebno pri odmeri upoštevati, da je pokojnik vrsto let bil na začasnem delu v Sloveniji, zaradi česar ni bilo take povezanosti v družini. Ni podlage, da se renta določi za določen čas.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 166.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - reparacija - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Odškodnina iz 118. člena ZDR po sodni praksi predstavlja denarno nadomestilo (odmeno) namesto reintegracije, zato pri njej ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Ker je tožena stranka reorganizacijo (ukinitev tožnikovega delovnega mesta) izvedla iz ekonomskih razlogov in ne iz diskriminatornih razlogov v zvezi s tožnikom, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
objektivne meje pravnomočnosti - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pridobitev lastninske pravice v postopku izvršbe na nepremičnini – sklep o domiku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – služnost stanovanja – prekarij – najemno razmerje – stanovanjska pravica
Stanovanje lahko poleg imetnika služnosti stanovanja uporabljajo tudi člani njegove družine, ki pa sicer niso imetniki osebne služnosti. Vendar pa toženca ni mogoče šteti za družinskega člana imetnice služnosti stanovanja, kar bi mu dajalo pravico uporabljati to stanovanje. Iz izvedenih dokazov namreč izhaja, da toženec z imetnico služnosti stanovanja ne biva v skupnem gospodinjstvu in da živi čisto sam zase v prizidku stanovanjske hiše, torej ju ni mogoče šteti za družinsko življenjsko skupnost.
Sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku upošteva (le) dejstva, ki so obstajala v času do zaključka glavne obravnave. Ob zaključku glavne obravnave dne 6. 5. 2011 je bila lastnica sporne nepremičnine tožnica. Na ta zaključek v ničemer ne vpliva sklep o domiku te nepremičnine kupcu z dne 3. 5. 2011, ki je bil izdan v izvršilni zadevi sodišča prve stopnje In 99/2007. V postopku izvršbe na nepremičnini kupec res pridobi lastninsko pravico na originalen način, vendar ne že s sklepom o domiku, pač pa s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
Pri presoji, kdo v primeru umika tožbe nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. Vprašanje, ali je tožeča stranka utemeljeno vložila zahtevek in vprašanje, ali bi z zahtevkom uspela, je tako nerelevantno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - letni dopust - izostanek z dela - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik (samovoljno) koristil letni dopust, ki mu zaradi preobilice dela ni bil odobren.
plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Ker je bila tožnici v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, določene s pravnomočnima odločbama tožene stranke, ni upravičena do plačila razlik v plači, ki bi ji pripadal z upoštevanjem višjega količnika osnovne plače zaradi pridobljenega naziva mentor.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pripojitev - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na to, da je bila kratkotrajna prijava tožnice pri Zavodu RS za zaposlovanje potrebna zaradi zagotovitve financiranja njene zaposlitve pri toženi stranki po tem, ko ji je delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, bi bilo nesprejemljivo, če se ji delovna doba pred stečajem ne bi upoštevala pri izračunu odpravnine, do katere je upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – prenos družbenega kapitala - pridobitev lastninske pravice – ničnost pogodbe
Zakon o družbenem kapitalu je določal, da je mogoče podjetje in družbeni kapital v celoti ali delno prodati domači ali tuji pravni ali fizični osebi, dopuščal je torej spremembo družbenega kapitala v nominirano obliko kapitala le na podlagi odplačnega pravnega posla. V konkretnem primeru pa tožeča stranka odplačnosti ni zatrjevala. Brezplačen prenos družbenega kapitala po tem zakonu zato ni podlaga za to, da bi družbeni kapital postal nominiran oziroma kapital z znanim lastnikom.
Tožeče stranke v tem sporu samostojno uveljavljajo zahtevke zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (prejšnjega delodajalca, ustanovitelja njihovega zadnjega delodajalca in njegovega večinskega lastnika), pri kateri jim ni prenehalo delovno razmerje, tako da so dolžne, ker v sporu niso uspele, toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, vendar ne solidarno, temveč v sorazmernem deležu glede na višino zahtevka, ki ga je s tožbo uveljavljala vsaka tožeča stranka.