odločanje zemljiškoknjižnega sodišča v okviru predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je predlagatelj zemljiškoknjižni predlog vložil izključno zaradi vknjižbe lastninske pravice pri nepremičnini, posameznem delu stavbe št. 8 v stavbi k.o. V. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Torej sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o nečem, kar ni bilo predmet predloga, saj sodišča odločajo v okviru zahtevkov oz. predlogov.
Tožnica tožbe ni umaknila, ker bi toženka izpolnila zahtevek, to je podala pisni preklic poziva za delno unovčitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku št. 053263/0, pač pa zaradi seznanitve z dejstvom, da bo/je poziv za unovčitev garancije s strani toženke neuspešen.
Protispisen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predložila celotne najemne pogodbe. Tudi sicer pa obstoj pravnoposlovenga razmerja med pravdnima strankama v tem postopku ni sporen.
Predmet tožbenega zahtevka v tem postopku je plačilo najemnine na podlagi sklenjene najemne pogodbe, podrejeno pa je tožeča stranka uveljavljala zahtevek tudi na podlagi določil, ki urejajo uporabo tuje stvari v svojo korist. Sodišče prve stopnje se o tej materialnopravni podlagi ni opredelilo.
pritožba zoper sklep o dedovanju – rok za pritožbo – pravica do pritožbe – odpoved dedovanju – stranke zapuščinskega postopka – prehod dediščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Sodišče druge stopnje praviloma odloča samo o pritožbah, ki so vložene pravočasno, skladno s tretjim odstavkom 173. člena ZD pa lahko upošteva tudi nepravočasno pritožbo, vendar le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, česar v obravnavani zadevi ni mogoče utemeljiti. Pritožnica, za katero iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se je dedovanju po pokojni M. P. odpovedala, se namreč v pritožbi smiselno zavzema za spremembo prvostopenjskega sklepa tako, da sodišče tudi njo razglasi za zakonito dedinjo po pokojni. S tem, ko bi tudi njej pripadel ustrezen delež na zapuščini in bi se ustrezno zmanjšali dedni deleži preostalih zakonitih dedičev, bi bile pravice teh, ki se opirajo na izpodbijani sklep, v primeru ugodne rešitve pritožbe namreč prizadete.
Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku imajo samo stranke, ne pa tudi tretje osebe.
Upniki so stranke zapuščinskega postopka le, kadar na podlagi 143. člena ZD zaradi poplačila svojih terjatev zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dedičev, česar pa pritožnik v predmetnem zapuščinskem postopku ni uveljavljal.
Po ZD zapuščina po sili zakona (ipso iure) preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD). Glede na sistem dedovanja, ko zapuščina nikoli ni brez titularja, dediči kot univerzalni nasledniki za zapustnikove dolgove že od tedaj odgovarjajo solidarno (tretji odstavek 142. člena ZD), v sorazmerju s svojimi dedni deleži (četrti odstavek 142. člena ZD. Zapustnikovi dolgovi tako niso sestavni del zapuščine in se praviloma (če ni dogovora dedičev) ne ugotavljajo v zapuščinskem postopku. Določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika se smiselno uporabljajo tudi za dolgove zapuščine, torej tiste, ki so nastali po smrti zapustnika, vendar pa dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, zato se sodišče v zapuščinskem postopku o takšnem dolgu ne opredeljuje in ga s sklepom o dedovanju ne rabi zajeti (razen če je glede tega med dediči sklenjen dogovor), upnik pa ga lahko uveljavlja v pravdnem postopku.
V kolikor je bila volja pritožnice takšna, bi morala izrecno izraziti, da se dedovanju odpoveduje oziroma svoj dedni delež odstopa v korist določenega sodediča (prvi odstavek 146. člena ZD), v kolikor pa bi svoj dedni delež odstopila osebi, ki ni dedič po pokojni, kakor je I.B., česar s svojo izjavo ni pravno veljavno storila, pa bi jo sodišče prve stopnje obravnavalo kot zakonito dedinjo, izjavo o odstopu dediščine pa bi lahko razumelo le kot zavezo dediča, da po razdružitvi dediščinske skupnosti tretji osebi prepusti premoženjsko korist, ki jo je prejel na račun svojega dednega deleža (tretji odstavek 146. člena ZD).
Z ozirom na določilo tretjega odstavka 207. člena ZD je sodišče prve stopnje pravice pritožnice, ki ni prišla na narok, čeprav je bila v redu povabljena, pravilno obravnavalo po podatkih, s katerimi je razpolagalo in upoštevajoč njeno pisno izjavo o odpovedi dediščini, ki je prispela do izdaje sklepa o dedovanju.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrnilo, saj dolžnik ni izkazal ugovorne navedbe, da je sodno takso plačal, prav tako pa je neutemeljeno navajal, da je sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, nepravilno odmerjena.
pozneje najdeno premoženje – pravnomočni slep o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju – obseg zapuščine
Ker je bila nepremičnina, za katero predlagatelj zahteva, da se prepiše nanj, del zapuščine zapustnika in je bila v okviru zapuščinskega postopka s pravnomočnim sklepom o dedovanju že razdeljena med dediči, zapustnik ni več njen lastnik in zato omenjena nepremičnina ne predstavlja pozneje najdenega premoženja v smislu določb 221. člena ZD.
ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
stroški postopka – potrebni stroški
Kot potrebni stroški se štejejo le tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti dejanj obrambe tožene stranke. Kot takšnih pa ni mogoče šteti stroškov odgovora na opomin tožeče stranke.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – delo v tujini
Oprostitev plačila sodnih taks je po prvem odstavku 11. člena ZST-1 dopustna samo takrat, ko bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
izključitev protipravnosti - skrajna sila – dejansko stanje
Vprašanje obstoja skrajne sile, kot razloga za izključitev protipravnosti ravnanja, je eno izmed odločilnih dejstev, ki jih mora sodišče ugotoviti pravilno in popolno, da bi lahko pravilno uporabilo materialno in procesno pravo.
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP pisanja vročajo pooblaščencu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Člen 105.a ZPP ne določa drugače, zato bi sodišče moralo upoštevati splošno določbo prvega odstavka 137. člena ZPP.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – tek rokov – predlog za podaljšanje roka – vezanost sodišča na rok
ZPP, na katerega v postopku odločanja glede plačila sodnih taks napotuje tretji odstavek 1. člena ZST-1, ne omogoča skrajšanja zakonskih, niti sodnih rokov. Tako lahko stranka rok, ki ga je določilo sodišče, vedno izkoristi do konca. Vse dokler je rok odprt, je mogoče dopolniti vlogo ali opraviti kakšno drugo procesno dejanje. Odrejeni rok pa ne veže samo stranke, ampak tudi sodišče, ki ga je določilo.
Sodišče prve stopnje bi moralo z odločanjem o predlagani taksni oprostitvi počakati do izteka roka, pred tem pa bi moralo odločiti tudi o pravočasnem toženčevem predlogu za podaljšanje roka. Takšen predlog sicer roka ne prekine, vendar je o njem treba odločiti, saj je zoper sklep, s katerim je bil predlog za podaljšanje roka zavrnjen, dopustna posebna pritožba.
ZPIZ-1 člen 80, 81, 86, 86/5, 90,185. OZ člen 103.
invalid II. kategorije - poklicna rehabilitacija - pogodba o poklicni rehabilitaciji - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - dolžnost obveščanja - poslabšanje zdravstvenega stanja
Izpodbijane odločbe tožene stranke, s katerimi je bilo odločeno o prenehanju pravice do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, saj so bile izdane zaradi kršitev pogodbe o poklicni rehabilitaciji, ker tožnik tožene stranke ni v določenih rokih ter popolno obveščal o opravljenih obveznostih iz pogodbe. Zato so odločbe zakonite.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0072377
ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZIZ člen 258.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – začetek postopka zaradi insolventnosti – dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju
Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Ta mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovodna oseba - prenehanje mandata
Tožnik ni imel statusa poslovodne osebe pri toženi stranki (delodajalcu), ampak pri drugi gospodarski družbi. Iz tega razloga za njegovo pogodbo o zaposlitvi ni veljala določba 72. člena ZDR o možnosti odstopa od kogentnih določb ZDR. To pomeni, da bi mu delovno razmerje lahko prenehalo le na enega izmed zakonsko določenih načinov, ni pa tožena stranka zakonito podala odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz razloga prenehanja mandata.
Ker v matični evidenci brez krivde tožnika ni bilo podatkov o njegovi plači za sporno obdobje, je sodišče prve stopnje na podlagi drugih dokazov pravilno ugotovilo, kakšno plačo je prejemal tožniku primerljiv delavec. Na tej podlagi je pravilno sklepalo, kakšna je bila tožnikova plača v spornem obdobju, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
Za čas, ko je bila tožnica zavarovana kot družbenica in direktorica družbe z omejeno (kasneje neomejeno) odgovornostjo, tožnica ni dokazala, da je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačala. Plačilo prispevkov tudi ni navedeno v matični evidenci. Iz tega razloga se tožnici ta čas ne všteje v pokojninsko dobo.
Tožena stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava. Ker društva niso navedena med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, obravnavani spor ni gospodarski spor.
Za prijavo terjatve se uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah iz 108. člena ZPP, razen v primeru, če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke 1. odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi in 3. odstavka navedenega člena. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati po pravilih, ki veljajo za nepopolne vloge.