ZZVZZ člen 23, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 101, 102, 129, 129/1, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji - nujno zdravljenje
Zgolj pavšalna navedba, da so v Sloveniji za implantacijo kolka dolge čakalne dobe, še ne pomeni, da je s tem podana upravičenost za napotitev na zdravljenje v tujino. Šele če bi tožnica predložila dokaz, da ji implantacija kolka v Sloveniji zaradi predolgega čakanja ni bila zagotovljena, bi bila s tem podana podlaga za odobritev zdravljenja oziroma za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.
pogodba o izobraževanju - vrnitev stroškov izobraževanja - ničnost - načelo enake vrednosti dajatev - načelo sorazmernosti
Določba v pogodbi o izobraževanju, ki toženca zavezuje, da ostane zaposlen pri tožeči stranki še 5 let po opravljenem izpitu za nepremičninskega posrednika, kar je v očitnem nesorazmerju s trajanjem izobraževanja za opravo izpita ter na tej podlagi nastalimi stroški, je nična in ne more predstavljati podlage, na kateri bi tožeča stranka lahko uveljavljala vračilo stroškov izobraževanja od toženca, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Za prijavo terjatve se uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah iz 108. člena ZPP, razen v primeru, če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke 1. odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi in 3. odstavka navedenega člena. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati po pravilih, ki veljajo za nepopolne vloge.
ZDR člen 86, 87, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 323, 323/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vabilo na zagovor - zagovor - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
Dejstvo, da je bil tožnik v času pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da je z zagovora pred odpovedjo izostal opravičeno.
ZIZ člen 9, 9/4, 38, 38/5, 239, 257, 257/1, 258, 258/1-1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZPP člen 431.
predhodna odredba – začasna odredba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za razliko od predhodne odredbe, je začasna odredba takšno sredstvo zavarovanja, glede katerega je pogoj za njeno izdajo izkaz verjetnosti obstoja (denarne oziroma nedenarne) terjatve upnika do dolžnika.
ZPIZ-1 člen 80, 81, 86, 86/5, 90,185. OZ člen 103.
invalid II. kategorije - poklicna rehabilitacija - pogodba o poklicni rehabilitaciji - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - dolžnost obveščanja - poslabšanje zdravstvenega stanja
Izpodbijane odločbe tožene stranke, s katerimi je bilo odločeno o prenehanju pravice do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, saj so bile izdane zaradi kršitev pogodbe o poklicni rehabilitaciji, ker tožnik tožene stranke ni v določenih rokih ter popolno obveščal o opravljenih obveznostih iz pogodbe. Zato so odločbe zakonite.
ZPIZ-1 člen 181. ZPKri člen 6. Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 90.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - pokojninska doba - odmera pokojnine - dokončna in pravnomočna odločba
ZPKri kot specialni predpis daje podlago za ponovno odmero pokojnine v primeru štetja časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo, vendar pa glede same odmere pokojnine nima posebnih določb, zato je treba uporabiti določbe splošnega predpisa, ki ureja odmero pokojnin. Tožniku je bila v letu 1991 priznana pravica do pokojnine in je bil upokojen po določbah tedaj veljavnega Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Določba 90. člena Statuta določa, da invalidska pokojnina skupaj z dodatkom za invalidnost ne sme presegati 85 % pokojninske osnove, to pravilo pa je treba upoštevati tudi v tožnikovem primeru.
ločitvena pravica – zastavna pravica – posest stvari – neobstoj stvari v stečajni masi
Ugotovitev, da tožeča stranka zastavljenih strojev nima v posesti oz. z njima ne razpolaga, ne pomeni tudi, da je s tem samodejno prenehala tudi zastavna oziroma ločitvena pravica. Glede ugotovitve obstoja in lastništva strojev, s katerimi je razpolagala tožeča stranka, tudi ni mogoča prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na toženo stranko, kot upnika tožeče stranke, upoštevaje da je bila med strankama ustanovljena neposestna zastavna pravica, da so stroji ob zastavi ostali v posesti tožeče stranke kot zastavitelja ter da ima stečajni upravitelj (edini) dostop do vse poslovne dokumentacije tožeče stranke, ki lahko izkaže stanje/usodo spornih strojev, in inventarnega zapisnika, na katerega se v tožbi sklicuje, pa ga ne predloži.
Za čas, ko je bila tožnica zavarovana kot družbenica in direktorica družbe z omejeno (kasneje neomejeno) odgovornostjo, tožnica ni dokazala, da je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačala. Plačilo prispevkov tudi ni navedeno v matični evidenci. Iz tega razloga se tožnici ta čas ne všteje v pokojninsko dobo.
Ker v matični evidenci brez krivde tožnika ni bilo podatkov o njegovi plači za sporno obdobje, je sodišče prve stopnje na podlagi drugih dokazov pravilno ugotovilo, kakšno plačo je prejemal tožniku primerljiv delavec. Na tej podlagi je pravilno sklepalo, kakšna je bila tožnikova plača v spornem obdobju, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
Tožeča stranka ima sedež v Ljubljani, kjer se nahaja tudi sodišče, ki je odločalo o sporu. Zato odvetniku, ki ima sedež v Škofji Loki, prevoznih stroškov ni mogoče naložiti v breme tožene stranke, ki je v pravdi propadla, pač pa jih mora trpeti tožeča stranka sama.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovodna oseba - prenehanje mandata
Tožnik ni imel statusa poslovodne osebe pri toženi stranki (delodajalcu), ampak pri drugi gospodarski družbi. Iz tega razloga za njegovo pogodbo o zaposlitvi ni veljala določba 72. člena ZDR o možnosti odstopa od kogentnih določb ZDR. To pomeni, da bi mu delovno razmerje lahko prenehalo le na enega izmed zakonsko določenih načinov, ni pa tožena stranka zakonito podala odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz razloga prenehanja mandata.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina - dokazovanje
Ker pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni nastala invalidnost I. kategorije invalidnosti, ampak je bil tožnik še vedno invalid III. kategorije invalidnosti. ni pa izpolnil starostnega pogoja 63 let, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - protipravna premoženjska korist
V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri ugotavljanju odpovednega razloga ne gre za ugotavljanje krivde v kazensko pravnem smislu, temveč za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, ki vsebujejo znake kaznivega dejanja. V določbi tretjega odstavka 257. člena KZ-1 je predpisana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po navedeni določbi se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradnih dolžnosti, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Gre za opis izrabe uradnega položaja, ki izraža zlorabo delovanja javnega uslužbenca, ob tem, da je dodan še pridobitniški namen storilca. Protipravna premoženjska korist pa je tista korist, ki jo poskuša doseči storilec, ki je niti on sam niti druga oseba ob pravilnem ravnanju ne bi mogla dobiti. Takšna oblika kaznivega dejanja je dokončana s samo zlorabo uradne osebe oziroma javnega uslužbenca in ni potrebno, da bi bila protipravna premoženjska korist tudi dejansko pridobljena.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor – namen ugovornega postopka – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – zaveza o konverziji terjatev v lastniški delež dolžnika – posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki – poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP.
Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen.
Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene.
neposredno izvršljiv notarski zapis – veljavnost izvršilnega naslova – izostala obličnost – veljavnost določila, s katerim se zmanjšuje ali olajšuje obveznost ene ali druge stranke
Čeprav aneks ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, to ni vplivalo na veljavnost notarskega zapisa, ki je v predmetni zadevi izvršilni naslov.
Tožena stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava. Ker društva niso navedena med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, obravnavani spor ni gospodarski spor.
ZPP člen 108, 212, 236, 286. ZOdvT tarifna številka 3102.
prekluzija – substancirani ugovori
Pritožbeno sodišče je tožbo tožeče stranke ocenilo kot nepopolno (in ne kot nesklepčno, kot to razume pritožba), zato je sodišču prve stopnje naložilo, naj jo vrne v popravo skladno z določbo 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od tožeče stranke zahtevalo dopolnitev tožbe, njene dopolnitve v navedbah in dokazih pa zaradi takšnega ravnanja sodišča prve stopnje ne morejo zadeti posledice prekluzije. Potrebno je upoštevati, da v kolikor sodišče prve stopnje ni (pravilno in pravočasno) opravilo preizkusa popolnosti tožbe, stranka z navajanjem novih dejstev in dokazov, s katerim je ugotovljeno pomanjkljivost odpravila, ni omejena.
OZ člen 8, 49, 111, 190, 191, 592, 592/1, 596, 596/1, 597, 597/1. ZDDV-1 člen 45.
najemna pogodba – stvarne napake na prostorih, danih v najem – jamčevanje za napake – neupravičena obogatitev – prevara – DDV – dogovor o obdavčenju najemnine – ničnost – kondikcijski zahtevek - sklepčnost
Tožena stranka kot najemodajalec tožeči stranki kot najemniku odgovarja za napake izročenih poslovnih prostorov, ki se kažejo v obliki manjkajočih lastnosti, katere so bile izrecno dogovorjene. To lastnost pa predstavlja prav površina poslovnih prostorov.
Opustitev notifikacije ne pomeni izgube jamčevalnih zahtevkov ter da ne glede na čas notifikacije jamčevalni zahtevki ne prekludirajo. Vendar pritožnik ob tem spregleda, da jamčevalni zahtevki učinkujejo ex nunc, torej le od obvestitve dalje.
V kolikor bi se sporni dogovor o obračunavanju DDV na najemnino zaradi neizpolnjevanja pogojev po 45. členu ZDDV-1 izkazal za ničnega, za morebitno obogatitev tožene stranke ni pravne podlage. Posledica izpolnitve na podlagi ničnega pravnega temelja pa je povračilni zahtevek. Tak zahtevek pa je lahko utemeljen le v višini, kolikor je nasprotna stranka osebno obogatena, pri čemer ni izključeno, da se dokončna davčna obremenitev odrazi kot okoriščenje tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0072377
ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZIZ člen 258.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – začetek postopka zaradi insolventnosti – dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju
Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Ta mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.