Za čas, ko je bila tožnica zavarovana kot družbenica in direktorica družbe z omejeno (kasneje neomejeno) odgovornostjo, tožnica ni dokazala, da je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačala. Plačilo prispevkov tudi ni navedeno v matični evidenci. Iz tega razloga se tožnici ta čas ne všteje v pokojninsko dobo.
Ker v matični evidenci brez krivde tožnika ni bilo podatkov o njegovi plači za sporno obdobje, je sodišče prve stopnje na podlagi drugih dokazov pravilno ugotovilo, kakšno plačo je prejemal tožniku primerljiv delavec. Na tej podlagi je pravilno sklepalo, kakšna je bila tožnikova plača v spornem obdobju, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovodna oseba - prenehanje mandata
Tožnik ni imel statusa poslovodne osebe pri toženi stranki (delodajalcu), ampak pri drugi gospodarski družbi. Iz tega razloga za njegovo pogodbo o zaposlitvi ni veljala določba 72. člena ZDR o možnosti odstopa od kogentnih določb ZDR. To pomeni, da bi mu delovno razmerje lahko prenehalo le na enega izmed zakonsko določenih načinov, ni pa tožena stranka zakonito podala odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz razloga prenehanja mandata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0072377
ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZIZ člen 258.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – začetek postopka zaradi insolventnosti – dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju
Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Ta mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
Zoisova štipendija - pogoji za pridobitev pravice - javna listina
Za priznanje pravice do Zoisove štipendije bi tožnik poleg pogoja o zahtevani povprečni oceni v zaključnem razredu osnovne šole moral izpolnjevati tudi drugi pogoj, to je, da bi bil identificiran kot nadarjen učenec skladno s Konceptom: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli.
ZPP člen 108, 212, 236, 286. ZOdvT tarifna številka 3102.
prekluzija – substancirani ugovori
Pritožbeno sodišče je tožbo tožeče stranke ocenilo kot nepopolno (in ne kot nesklepčno, kot to razume pritožba), zato je sodišču prve stopnje naložilo, naj jo vrne v popravo skladno z določbo 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od tožeče stranke zahtevalo dopolnitev tožbe, njene dopolnitve v navedbah in dokazih pa zaradi takšnega ravnanja sodišča prve stopnje ne morejo zadeti posledice prekluzije. Potrebno je upoštevati, da v kolikor sodišče prve stopnje ni (pravilno in pravočasno) opravilo preizkusa popolnosti tožbe, stranka z navajanjem novih dejstev in dokazov, s katerim je ugotovljeno pomanjkljivost odpravila, ni omejena.
Sodišče prve stopnje je tožniku omogočilo, da naknadno dopolni svojo vlogo (tožbo) s predložitvijo dokončne odločbe, ki jo izpodbija, in s pooblastilom odvetniku za zastopanje v tem postopku. Ker se tožnik, kljub temu da mu je bil sklep pravilno vročen in da je vseboval opozorilo na posledice, ni odzval na poziv sodišča, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnik je na delovnem mestu natakar prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi racionalizacije poslovanja oziroma zaradi slabšega poslovanja tožene stranke. Zmanjšal se je obseg poslovanja, zato je tožena stranka začela z reorganizacijo poslovanja v smislu zmanjšanja števila zaposlenih na delovnem mestu natakar. Tožena stranka tožniku formalno res ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto natakarskega pomočnika (ker je šlo le za zaposlitev drugega delavca za določen čas), vendar pa ravnanje tožene stranke, ko je v času odpovednega roka tožnika na novo zaposlila delavca na delovno mesto natakarskega pomočnika (celo z višjo plačo, kot jo je imel tožnik po pogodbi o zaposlitvi), kaže na ravnanje, ki ni dopustno, saj nasprotuje samemu zakonu in dejansko pomeni obid zakona. Zaposlitev novega delavca pomeni, da odpoved ni bila podana iz razlogov racionalizacije poslovanja oziroma da zatrjevani poslovni razlog ni podan.
delni umik predloga za izvršbi - sklep o ustavitvi izvršbe - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Delni umik je dispozitivno dejanje upnika, za katerega od dolžnika ne potrebuje soglasja. Dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je ugovor.
pogodba o izobraževanju - vrnitev stroškov izobraževanja - ničnost - načelo enake vrednosti dajatev - načelo sorazmernosti
Določba v pogodbi o izobraževanju, ki toženca zavezuje, da ostane zaposlen pri tožeči stranki še 5 let po opravljenem izpitu za nepremičninskega posrednika, kar je v očitnem nesorazmerju s trajanjem izobraževanja za opravo izpita ter na tej podlagi nastalimi stroški, je nična in ne more predstavljati podlage, na kateri bi tožeča stranka lahko uveljavljala vračilo stroškov izobraževanja od toženca, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina - dokazovanje
Ker pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni nastala invalidnost I. kategorije invalidnosti, ampak je bil tožnik še vedno invalid III. kategorije invalidnosti. ni pa izpolnil starostnega pogoja 63 let, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - protipravna premoženjska korist
V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri ugotavljanju odpovednega razloga ne gre za ugotavljanje krivde v kazensko pravnem smislu, temveč za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, ki vsebujejo znake kaznivega dejanja. V določbi tretjega odstavka 257. člena KZ-1 je predpisana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po navedeni določbi se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradnih dolžnosti, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Gre za opis izrabe uradnega položaja, ki izraža zlorabo delovanja javnega uslužbenca, ob tem, da je dodan še pridobitniški namen storilca. Protipravna premoženjska korist pa je tista korist, ki jo poskuša doseči storilec, ki je niti on sam niti druga oseba ob pravilnem ravnanju ne bi mogla dobiti. Takšna oblika kaznivega dejanja je dokončana s samo zlorabo uradne osebe oziroma javnega uslužbenca in ni potrebno, da bi bila protipravna premoženjska korist tudi dejansko pridobljena.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor – namen ugovornega postopka – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – zaveza o konverziji terjatev v lastniški delež dolžnika – posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki – poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP.
Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen.
Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene.
Za prijavo terjatve se uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah iz 108. člena ZPP, razen v primeru, če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke 1. odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi in 3. odstavka navedenega člena. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati po pravilih, ki veljajo za nepopolne vloge.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070061
ZIL-1 člen 93, 93/1, 93/1-a, 93/1-b, 123, 123a.
patent - začasna odredba
Iz obrazložitve pritožbe med drugim izhaja, da ugotovitvena odločba po 93. členu ZIL-1 za sporni patent št. XXX še ni bila izdana. Ker iz tega sledi, da eden od pogojev za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, pritožnika z nobeno od navedb ne moreta doseči drugačne odločitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zagovor
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj jo je tožena stranka podala pet mesecev po tem, ko se je seznanila z razlogi za odpoved na zagovoru tožnika.
ZDR člen 86, 87, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 323, 323/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vabilo na zagovor - zagovor - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
Dejstvo, da je bil tožnik v času pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da je z zagovora pred odpovedjo izostal opravičeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina
Tožnik se je pri podaji izredne odpovedi pravilno skliceval na določbo 3. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, ker mu njegov delodajalec do odpovedi dva meseca ni plačeval plače. Navedena zakonska določba sicer opredeljuje pogoj izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo delavcu, vendar jo je treba uporabiti tudi v primeru, ko delodajalec delavcu plače sploh ne izplača. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato utemeljena.
ZZVZZ člen 19, 28. ZPIZ-1 člen 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 22/3.
poškodba pri delu
Poškodba, ki jo je tožnik utrpel na športno zabavni prireditvi, za katero je imel odobreno opravičeno odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače, se ne šteje za poškodbo pri delu, saj je bilo posebej določeno, da tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost in v prostem času.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 101, 102, 129, 129/1, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji - nujno zdravljenje
Zgolj pavšalna navedba, da so v Sloveniji za implantacijo kolka dolge čakalne dobe, še ne pomeni, da je s tem podana upravičenost za napotitev na zdravljenje v tujino. Šele če bi tožnica predložila dokaz, da ji implantacija kolka v Sloveniji zaradi predolgega čakanja ni bila zagotovljena, bi bila s tem podana podlaga za odobritev zdravljenja oziroma za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.