Ugovor napake volje podpisnika menice se presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Za njegovo uveljavitev bi toženec moral vložiti (nasprotno) oblikovalno tožbo, v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, ki urejajo napake volje ter sodno prakso, ki se je oblikovala na njihovi podlagi.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017676
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. ZM člen 16, 16/2, 27, 52, 52/1.
trasirana bianco menica - pooblastilo za izpolnitev menice - menična izjava - menični ugovor - ugovor delnega poplačila dolga
Ker je bila bianco menica izdana v zavarovanje terjatve iz posojilne pogodbe v višini 7.000.000,00 SIT z morebitnimi zamudnimi obrestmi in morebitnimi stroški na podlagi Pogodbe o kratkoročnem posojilu št. 009529799 z dne 29. 11. 1995, sklenjene med družbo T., d. o. o., kot dolžnikom (trasantom) in tožnico kot upnico, pri čemer je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano s strani dolžnika in obeh akceptantov, torej tudi toženca, terjatev pa je bila (glede na ugotovitev pritožbenega sodišča) že delno poplačana, in sicer dne 26. 7. 2000 v znesku 729.811,24 SIT (objektivni ugovor, da je menični dolžnik delno plačal dolg), bi pritožbeno sodišče to plačilo glede na konkretne okoliščine morali upoštevati. Glede na navedeno ni bistveno, da je bilo delno plačilo dolga izvršeno po dospelosti menice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002714
ZPP člen 284, 284/1, 286, 339, 339/1, 339/2-8. ZM člen 11, 11/3, 16, 16/1, 78.
menica - lastna menica - prenos menice - indosament - pooblastilo za izpolnitev menice - prekoračitev pooblastila - izročitev menice v hrambo - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - prekluzija - res iudicata
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje (poleg ugovora v izvršilnem postopku) vložila tri pripravljalne vloge, pri čemer sodišče prve stopnje ni upoštevalo zadnje, četrte pripravljalne vloge. Med tretjo in zadnjo pripravljalno vlogo tožeča stranka ni vložila nobene pripravljalne vloge, zato zadnja vloga tožene stranke, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tudi ni bila nujno potrebna za odgovor na navedbe tožeče stranke.
Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da izročitev menice v hrambo ne izkazuje nepravilnega prenosa menice, saj se indosament glasi na prinosnika (bianco indosament, tretji odstavek 11. člena ZM).
Iz listine, na podlagi katere je tožnik v tem postopku zahteval plačilo, izhaja, da je toženec kot trasant izdal nalog samemu sebi kot trasatu, naj ob zapadlosti plača menično vsoto remitentu, tožniku. Toženčev podpis je na licu menice sicer naveden zgolj v rubriki, ki se nanaša na trasanta, vendar glede na določbo prvega odstavka 24. člena ZM to povsem zadostuje za zaključek, da je toženec s tem podpisom obenem akceptiral menico in s tem postal glavni menični zavezanec v razmerju do tožnika kot remitenta. Po vsebini gre torej za trasirano lastno menico in ne za lastno menico, zato je zaključek sodišča druge stopnje, da je menica nična, ker ne vsebuje nepogojne obljube plačila, materialnopravno zmoten.
Vsebina dopustnih ugovorov pri lastnih in trasiranih menicah, vključno z ugovori iz temeljnega posla, je torej enaka, in je odvisna od tega, ali je zaveza meničnega dolžnika s kroženjem menice postala abstraktna ali ne. Revident je spregledal, da je določba 16. člena ZM uvrščena v prvi del zakona, ki ureja trasirane menice, določba prvega odstavka 109. člena ZM, ki sicer ureja lastno menico, pa glede tega vprašanja prav tako napotuje na uporabo 16. člena ZM, zato pri obsegu dopustnih ugovorov med obema vrstama menic ni razlik.
Možnost poplačila na podlagi menice ne izključuje upnikove pravice, da izkoristi (tudi) druge oblike zavarovane terjatve ali da terja plačilo terjatve na podlagi osnovnega posla.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno odločilo o neobstoju toženčeve odgovornosti iz naslova meničnega poroštva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS4002630
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. ZM člen 1, 2, 2/1, 107, 108, 108/1. ZplaP člen 13, 13/1, 13/1-2, 13/2, 13/3, 15. Navodilo o unovčenju menic pri bankah (2003) točka 11, 11/1. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/2.
menica - trasirana menica - lastna menica - predhodno odločanje SEU - predhodno vprašanje SEU - postavitev prehodnega vprašanja SEU
Po določbi 1. člena ZM mora trasirana menica (med drugim) vsebovati (2) nepogojno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja in (3) ime tistega, ki naj plača (trasat). Sporna menica vsebuje nepogojno nakazilo, naj se plača 1,575.279,59 EUR, ne vsebuje pa imena tistega, ki naj plača. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZM se taka menica ne šteje za trasirano menico. Teorija v zvezi s pomanjkljivostmi menice govori o nenadomestnih in nadomestnih sestavinah menice. Prve, med katere sodi tudi zgoraj omenjena, povzroči njeno neveljavnost.
V prvem odstavku 11. točke Navodil o unovčenju menic pri bankah (2003) je določeno, da banka unovči menico na podlagi naloga za plačilo imetnika transakcijskega računa, ki je menični dolžnik, da dovoljuje izplačilo meničnega zneska v breme svojega transakcijskega računa. Navodilo predpostavlja veljavnost menice in določa le dodaten pogoj za njeno unovčenje. Ob neveljavni menici nima nalog za njeno plačilo nobenega pomena. Ne pomeni samostojne podlage za plačilo zneska, navedenega v nalogu.
V konkretnem primeru je ugotovljeno neskladje med menico kot vrednostnim papirjem (kjer se nahaja obvestitvena klavzula, ter je izkazan indosant) ter pooblastilom za izpolnitev menice (kjer je zapisano naj bo na menici zapisana protestna klavzula ter da naj toženec prevzame vlogo poroka). Glede na to, da sta pravdni stranki tudi stranki menične izjave, je odločilno kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0016461
ZIZ člen 62. ZPP člen 184, 436, 436/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sprememba tožbe - menica - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.
Z izpolnitvijo bianco menice se šteje menica za izpolnjeno ec tunc (to pomeni od tedaj, ko je bila imetniku izročena bianco menica). Prav tako stečaj izdajatelja bianco menice prejemniku le-te ne odvzame pooblastila za njeno kasnejšo izpolnitev. To pomeni, da se tudi po stečaju izdajatelja bianco menice le-ta šteje za izpolnjeno od trenutka, ko je bila bianco menica izročena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002345
OZ člen 188, 188/1, 188/2, 188/3. ZTVP-1 člen 157, 159, 159/2. ZNVP člen 22, 23, 24, 24/1, 24/2, 25, 25/2, 39, 40, 44, 82, 82/1. ZVOP člen 19. ZPP člen 138/5, 367/5, 490. Sklep o opravljanju poslov z vrednostnimi papirji (1997) člen 24.
povrnitev škode - regresni zahtevek – solidarni dolžniki - delež posameznega solidarno odgovornega dolžnika v škodi – neugotovljiv delež v škodi – kriterij pravičnosti – nematerializirani vrednostni papirji – odgovornost klirinško depotne družbe – odgovornost borzno posredniške družbe – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – nasprotna tožba – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Iz besedila 24. člena ZNVP izhaja dolžnost klirinško depotne družbe, da (med drugim) usklajuje podatke centralnega registra o naslovu imetnikov vrednostnih papirjev. Besedilo tega člena določa tudi vir, ki je podlaga za usklajevanje podatkov o naslovu, in sicer register prebivalstva.
Vzpostavitev podrobnejšega sistema s strani klirinško depotne družbe, ki med drugim onemogoča odprtje računa stranke, kadar se podatki o imetniku vrednostnih papirjev ne ujemajo s podatki v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, je v skladu z ZNVP in njegovim namenom, ki je v zagotovitvi pravne varnosti imetnikov vrednostnih papirjev.
Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču druge stopnje, ki je pri uporabi tretjega odstavka 188. člena OZ tehtalo, ali bi bilo po načelu, da pade na vsako stranko enak delež škode, to z vidika pravičnosti za kakšno stranko prehudo breme v razmerju do druge.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolg tožeči stranki ni bil poravnan niti delno, ne s strani toženca ne s strani pravne osebe, toženec pa nasprotnega ni dokazal (zgolj sklep o potrjeni prisilni poravnavi ne izkazuje dejanskega poplačila), je tožbeni zahtevek upnika utemeljen.
menica - aval – višina terjatve – ugovor iz temeljnega razmerja – menično pooblastilo
Ugovori iz temeljnega razmerja so dopuščeni predvsem v primerih, ko sta menični dolžnik in menični upnik dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja. Tožena stranka kot avalist pa, kot to sicer velja praviloma, ni stranka temeljnega posla.
Ker lastni menici manjka bistvena sestavina „nepogojna obljuba plačila“, konkretna listina ne predstavlja pravnoveljavne menice. Takšna lastna menica je nična.
prodaja delnic - zavezujoča ponudba – nova izboljšana ponudba – zavrnitev ponudbe – naknadni sprejem zavrnjene ponudbe – načela UNIDROIT – formalni viri prava
Tudi če tožeča stranka ne bi na noben način izjavila, da zavrača ponudbo tožene stranke, to ne bi pomenilo, da jo je sprejela. Za sprejem ponudbe je namreč potreben njen izrecen (prvi odstavek 28. člena OZ) ali konkludenten sprejem (drugi odstavek 28. člena OZ), zaradi česar morebitne nezavrnitve ponudbe ne bi bilo mogoče šteti za njen sprejem.
V primeru, če bi dopis tožeče stranke izražal sprejem ponudbe tožene stranke, bi zaradi predloga tožeče stranke, da naj tožena stranka vloži novo (bistveno spremenjeno) ponudbo, štel za zavrnitev ponudbe tožene stranke in za drugo (drugačno) ponudbo tožeče stranke toženi stranki.
Revidentka se je sklicevala tudi na UNIDROIT Principles of International Commercial Contracts 2004 (Rome 2004), vendar brez pomena oziroma pravne teže, saj načela za mednarodne gospodarske pogodbe, ki jih je pripravil UNIDROIT (kot neodvisna nevladna organizacija), predstavljajo le mednarodno sprejemljiva načela, ki naj bi pripomogla k poenotenju mednarodnega zasebnega prava, ne pa formalnega vira prava, ki bi ga bilo treba upoštevati.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002268
ZTVP-1 člen 139, 139/1, 139/2, 139/3, 140.
borzno posrwdniška družba - odškodninska odgovornost borzno posredniške družbe – skrbno poslovanje borzno posredniške družbe – obseg svetovanja borzno posredniške družbe
Sodišči prve in druge stopnje sta pojasnili, da je obseg zaščite strank, ki se odločajo za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, odvisen od vsake posamezne stranke oziroma od njenih značilnosti in izkušenj. Revizijsko sodišče se s stališčem prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča strinja. Obseg svetovanja, ki ga je svojim strankam dolžna nuditi tožena stranka (borzno posredniška družba), ni enak za vse stranke. Tretji odstavek 139. člena ZTVP-1 borzno posredniški družbi nalaga dolžnost, da pridobi podatke o strankinih izkušnjah s področja naložb v vrednostne papirje, finančnih zmožnostih in namenih ravno iz razloga, da tem strankinim značilnostim prilagodi svoje svetovanje. Strankam, ki nimajo nikakršnih izkušenj in niso poučene v zvezi z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev, mora borzno posredniška družba nuditi širše varstvo in širši obseg svetovanja kot strankam, ki se prištevajo med poučene investitorje. Med slednje sodi tožeča stranka. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje namreč izhaja, da je tožeča stranka imela izoblikovano investicijsko odločitev, vedela pa je tudi, po kakšni ceni se delnice ciljne družbe kupujejo na trgu, saj je (poleg delnic, pridobljenih s strani tožene stranke) te pridobivala tudi sama neposredno od prodajalcev. Ker je za ceno delnic na trgu tožeča stranka že vedela, je tožena stranka o njej ni bila dolžna poučiti. Glede na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje tako tožena stranka ni imela več informacij kot tožeča stranka. Zato tudi trditve o zavajanju tožeče stranke glede cen delnic na trgu niso utemeljene.
Lahko se dokazuje, da podpis na mestu, kjer se običajno podpisuje trasant, ni transantov podpis, temveč avalistov. Glede na to, da menična izjava ne pušča dvomov o tem, kdo je menico izdal in kdo se zavezuje kot porok, je podpis revidenta na mestu trasanta v konkretnem primeru šteti za aval.
Res bianco menica še ni menica, vendar pa menični blanket z izpolnitvijo postane prava menica in tudi za nazaj zavezuje vse, ki so jo podpisali. Tudi menično poroštvo s podpisom bianco menice je mogoče, vendar ne nastane že s samim podpisom avalista, ampak šele z izpolnitvijo bianco menice. V primeru podpisa avalista na bianco menico zato ni potrebno njegovo posebno pooblastilo.
pogodba o prodaji delnic – pogoj - odložni pogoj – veljavnost pogodbe, sklenjene z odložnim pogojem - pridobitev pravice razpolaganja – vpis nematerializiranih vrednostnih papirjev – izpolnitveno ravnanje
Zakoniti imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja pridobi pravico razpolagati z vrednostnim papirjem šele z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v svojo korist v centralnem registru.
Pravilno je materialnopravno naziranje sodišča druge stopnje, da se izjava meničnega akceptanta ne šteje avtomatično za izjavo o poroštvu iz temeljnega razmerja, saj manjka bistven element poroštvene izjave in sicer, da se podpisnik zavezuje kot porok v skladu z določbami obligacijskega prava.