odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzne posredniške družbe - pravni interes
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra pa izhaja, da družba več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji.
Odvzem dovoljenja ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.
zavarovalni nadzor - nezakonit pravni pouk - nedopustna tožba
Tožena stranka je zavrnila ugovor tožeče stranke proti odredbi. Pri tem je tožečo stranko poučila, da naj bi bilo proti njeni odločbi dopustno začeti postopek sodnega varstva na Vrhovnem sodišču. Vendar pa dani pravni pouk ni bil v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 325. člena ZTVP-1, po kateri proti odločbi, s katero tožena stranka odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrne, ni posebnega postopka sodnega varstva. Takšna odločba bi se namreč lahko izpodbijala šele s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki bi jo tožena stranka izdala, ker tožeča stranka kot subjekt nadzora ni ravnala v skladu z odredbo tožene stranke (tretji odstavek 325. člena ZTVP-1). Ker tožena stranka tožeči stranki ne more dati pravice, ki ji jo ne daje zakon, je tožba nedovoljena, s tem, da se je dopustnost tožbe kot procesna predpostavka presojala glede na okoliščine ob vložitvi tožbe. Proti izpodbijani odločbi tožene stranke se je namreč lahko vložilo samo tisto pravno sredstvo, ki ga je dopuščal ZTVP-1.
zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzne posredniške družbe - pravni interes za tožbo
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra pa izhaja, da družba več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji.
Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.
pravila borze - pravila in postopki poslovanja Ljubljanske borze - objava v državnem uradnem listu - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije članice uprave v borzno posredniški družbi - sistematično kršenje pravil - navidezni (aplikacijski) posli - borzno posredniška družba - borzna posrednica
Pravila borze, ki kot splošni pogoji poslovanja na splošen in abstrakten način z učinkom za vse naslovnike urejajo opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, saj določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri trgovanju z vrednostnimi papirji, ki jih je sprejela uprava borze. Gre za pravila, ki jih je sprejel pristojen organ (uprava borze) in ki so bila pravilno objavljena (v Uradnem listu RS).
Pravila in postopki poslovanja Ljubljanske borze d.d. Ljubljana, ki so veljala do uveljavitve ZTVP-1, je sprejela uprava borze, začela pa so veljati 8 dni po tem, ko jih je potrdila Agencija; to so pravila, katerim se člani borze, pooblaščeni udeleženci in izdajatelji "podredijo" na obligacijskopravni podlagi. Veljavnost teh pravil po Ustavi sicer ni bila pogojena z objavo v državnem uradnem listu (154. člen Ustave), je bila pa pogojena z Zakonom o Uradnem listu (Uradni list RS, št. 57/96). Vendar pa je treba upoštevati, da gre pri Pravilih in postopkih poslovanja Ljubljanske borze d.d. Ljubljana za splošni akt, ki vsebuje strokovna pravila, namenjena ožjemu krogu naslovljencev, ki so bili na obstoj teh pravil in na to, da jih morajo upoštevati, opozorjeni v zakonih, ki urejajo njihovo poslovanje, kateri pa so bili objavljeni v državnem uradnem listu. Poleg tega pa ta pravila tudi po vsebini niso predstavljala nekega začetnega avtonomnega urejanja področja, temveč so pomenila le zapis že izoblikovane prakse glede posameznih strokovnih vprašanj.
Čeprav gre v konkretnem primeru za relativno majhno število kršitev, pa njihova časovna razporeditev (šest parov poslov, storjenih v treh dneh) kaže na to, da ne gre le za nekaj povsem slučajnih kršitev, ki bi bile posledica enega samega napačnega razmisleka tožeče stranke, temveč za tako ponavljajoče se ravnanje, ki v bistvenem ustreza resnemu in sistematičnemu kršenju Pravil borze, ki narekuje izrečeni ukrep odvzema dovoljenja.
Pojem navideznih poslov je sicer do določene meje nedoločen, vendar mu je Agencija v tej zadevi dala ustrezno (konkretno) vsebino. Tako je ugotovila, da sporni (aplikacijski) posli niso bili izvršeni z namenom povezovati ponudbo in povpraševanje po določenem vrednostnem papirju, kar je osnovni namen transakcij z vrednostnimi papirji, oziroma da se v nobenem paru poslov po njihovi sklenitvi in izvršitvi ni ničesar spremenilo glede lastništva vrednostnih papirjev, kar kaže, da ti posli niso bili izvršeni z namenom trgovanja.
247. člen ZTVP-1 ne velja samo za borzno posredniške družbe, ampak tudi za borzne posrednice (in članice uprave borzno posredniške družbe). Borzna posrednica je namreč praktično edina oseba, ki lahko opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
lastna menica - ugovori meničnega zavezanca - razlaga pogodbe - razdrtje pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Lastna menica je podobna zadolžnici in ni abstraktna, dokler ni (prvič) indosirana. To ima za posledico, da ima menični zavezanec na razpolago vse ugovore, torej enako kot pri vsaki drugi obligacijski zavezi.
Stranka v postopku za pridobitev dovoljenja za prevzemno ponudbo je samo ponudnica.
Stranka v postopku nadzora nad potekom izvajanja prevzemne ponudbe je samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor. Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku, se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka.
Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi).
Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s tem, da naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost).
Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi, saj je Agencija z odločbo odločila (ugotovila), da je "ponudba za odkup delnic uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.
ZPre-1 člen 79. ZPre člen 27, 27/2, 31, 31/4.ZTVP-1 člen 336, 336/2, 337, 337/1, 370, 370/1, 370/2, 378, 378/1.ZGD-1 člen 265, 265/1.
stranka v postopku - prevzemna ponudba - odločanje o izdaji dovoljenja - sprememba prevzemne ponudbe - stranska udeležba - pravna korist (interes) - postopek nadzora
Stranska udeleženka je oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranska udeleženka je samo tista oseba, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist (interes) v stvari, ki je predmet postopka, če jo v postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora določeno razmerje stranske udeleženke do stvari, ki je predmet konkretnega postopka. To razmerje ureja materialni predpis, iz katerega je tudi razvidno, ali ima kdo oziroma kdo ima lahko kakšno pravico ali pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku. Takšen materialni predpis je v konkretnem primeru ZTVP-1.
ZTVP-1, ki primarno ureja postopek sodnega varstva in posebej postopek odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo (po Zakonu o prevzemih) v prvem odstavku 378. člena jasno določa, da je ne glede na določbi njenega prvega in drugega odstavka 370. člena stranka v postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo samo ponudnica.
Če se postopka izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo kot stranka ne more udeležiti nihče drug kot ponudnica, se ga ne more udeležiti niti oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z dovoljenja prizadet - torej stranska udeleženka, pojmovana v smislu 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Postopku odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo sledi postopek nadzora nad njenim potekom. Postopek nadzora opravlja Agencija. Gre za nadzor, namenjen varstvu javnega interesa. V postopku nadzora pa je stranka v postopku samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor. Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku, se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka. Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi). Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s tem, da naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost). Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi, saj je Agencija z odločbo odločila (ugotovila), da je "ponudba za odkup delnic uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.
Tretji odstavek 373. člena ZTVP-1, ki določa vsebino sklepa, s katerim predsednik senata naloži vložniku, naj popravi vlogo, ne določa izrecno, da mora v sklepu vložnika opozoriti na posledice. Tožničina vloga ni bila zavržena zato, ker bi šlo za nepopravljivo pomanjkljivost, pač pa zato, ker popravljiva pomanjkljivost ni bila odpravljena v (podaljšanem) roku. Toženi stranki torej ni bilo treba razlagati, zakaj pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, saj njena odločitev ne temelji na takšni ugotovitvi.
ZTVP-1 člen 112, 112/2-2, 247, 248, 330. ZTVP-1B člen 59.URS člen 2, 14, 22.
načelo varstva zaupanja v pravo - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - ponavljajoča kršitev pravil organiziranega trga - navidezni posli - protiustavnost zakonske določbe
Razlaga, po kateri bi določba 247. člena ZTVP-1 zavezovala k dolžnostnemu ravnanju borznoposredniške družbe, ne pa tudi posrednikov, ki so edine osebe, ki v teh družbah takšno ravnanje tudi izvršujejo, res ne prestane logičnega preizkusa. Bistvo vsebine navideznega posla je v tem, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključnem poslu ali skupini poslov ist(ovrstn)i vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Za kršitev pravil zadošča obstoj objektivnih znakov navideznih poslov, motiv za takšno nedopustno ravnanje borznega posrednika za sam obstoj kršitve pravil organiziranega trga ni pomemben. Ureditev, čeprav ne določa zastaranja, ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo. Zakonodajalec bi bil med ukrepe v zvezi z izvajanjem nadzora tožene stranke lahko uvrstil tudi druge sankcije, vendar je odločitev o tem v polju njegove proste, ustavno nevezane presoje. Izpodbijana ureditev, za katero je bilo sicer ugotovljeno, da je protiustavna, se lahko uporablja še naprej, vendar mora sodišče pri tem, kako bo zapolnilo ugotovljeno pravno praznino, predpis uporabljati ustavi prijazno in pri tem upoštevati preudarke iz odločitve ustavnega sodišča.
menica - menični ugovor - prenehanje obveznosti - združitev terjatev in obveznosti v eni osebi
Dopusten je ugovor iz osebnega razmerja, če takšen ugovor pripada toženi stranki prav zoper tožečo stranko.
Če uveljavlja prvi menični porok menično terjatev zoper drugega poroka, lahko drugi porok uveljavlja ugovor delne združitve terjatve in obveznosti v osebi prvega poroka (419. člen ZOR). Za koliko se je zmanjšala obveznost prvega poroka, se ugotovi na temelju 424. člena ZOR. Če so bili poroki trije, in ni bilo posebnega dogovora, potem se je obveznost drugega poroka znižala za 1/3.
borza - začasna zaustavitev trgovanja - procesne predpostavke za sodno varstvo - upravni spor - pravni interes
Za obstoj pravnega interesa mora biti izkazano (v dvomu je dokazno breme na tožniku), da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da si bo na ta način izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega akta.
Podpis revidentke na hrbtni strani menice pomeni t.i. skriti aval - žiro. Tako obliko poroštva se daje z indosamentom v obliki indosantovega podpisa na hrbtni strani menice.
obveznost poročanja javne družbe - predložitev revidiranega poročila - postopek pred izdajo odločbe - pravica do izjave
Tožeča stranka uveljavlja, da je tožena stranka ni pozvala k izjavi na podlagi določbe 314. člena ZTVP-1,po kateri mora Agencija za trg vrednostnih papirjev pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, pozvati stranko, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, če zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi. V tej zadevi se je tožeča stranka o dejstvih in okoliščinah lahko izjavila in se tudi je v ugovoru proti odredbi o odpravi kršitev, ki ga je vložila dne 15.9.2000.
V tej zadevi je treba odgovoriti na vprašanje, ali ugotovljena kršitev ustreza tistemu, kar zakon razume z besedilom: "ponavljajoča kršitev pravil organiziranega trga." Zakonsko besedilo sledi Direktivi Sveta 93/22 EEC, ki se nanaša na investicijske družbe in govori o "resnem in sistematičnem kršenju določb".
odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji - prepoved manipulacije
Določbe ZTVP-1, ki zadevajo odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, niso kaznovalne norme (glej 10. točko odločbe Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-249/03-13). Subjektivni element očitanih dejanj se zato ne ugotavlja po enakih standardih kot v kaznovalnem pravu.
Očitano ravnanje zadeva posredovanje tožeče stranke pri trgovanju z delnicami M. v krajšem časovnem obdobju (od 30.12.1999 do 11.1.2000). Pri vsakem poslu so bili ali kot prodajalci ali kot kupci udeleženi vzajemni skladi, ki jih upravlja A. Celotno ravnanje tožeče stranke je zato treba presojati kot celoto. Čeprav morda pri posameznem poslu ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil dogovorjen med njihovimi udeleženci prav zato, da bi se ustvarila napačna informacija o ceni ali o prometnosti delnice M., pa pogled na celotno poslovanje z delnicami M. pokaže prav tako sliko. Za tako sklepanje govorijo poleg vsega že povedanega tudi ponavljajoči (enaki) vzorci trgovanja, predvidljivost zaporedja poslov (npr. najprej dvig cene in nato njeno ohranjanje) in pa dejstvo, da je bila prav tožeča stranka odločilni borzni posrednik z delnico M.. Kapitalska povezanost, opisana v 10. točki je dodaten indic, ki govori v prid takemu zaključku.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe - predstavitev kandidata
Tožena stranka je dovolj konkretno in prepričljivo pojasnila razloge za zaključek, da je tožnik na predstavitvi s svojimi odgovori ni uspel prepričati, da ima jasno strategijo, in da pozna konkretne ukrepe za odpravo ponavljajočih se pomanjkljivosti, na katere opozarjajo revizijska poročila. Vrhovno sodišče se zato strinja, da so podani razlogi za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja iz 5. odstavka 86. člena ZTVP-1.
presečni dan - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe - izdaja novih nematerializiranih delnic - nepopoln predlog
Pravica do novo izdanih delnic (kot posebno premoženjsko upravičenje, samostojna obligacijskopravna terjatev) pripada tistim osebam (delničarjem), v korist katerih so bile nematerializirane delnice vpisane v centralnem registru. Presečni dan kot institut, ki je značilen samo za nematerializirane vrednostne papirje, namreč označuje časovni trenutek, v katerem se šteje, da so se vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev v razmerju do izdajateljice (hkrati) izkazali za zakonite imetnike teh vrednostnih papirjev,in sicer na podlagi vpisa v centralnem registru vrednostnih papirjev. Presečni dan ni nujno dan, ki je enak dnevu (ali poznejši od dneva) vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, še manj pa dan, ki je enak dnevu izdaje odločbe, s katero je KDD d.d. odločila o izdaji dodatnih oziroma novih delnic. Treba je namreč upoštevati posebnost izdaje novih nematerializiranih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe, ki je v tem, da se nove delnice izdajo delničarjem, ki so na presečni dan v centralnem registru vrednostnih papirjev vpisani kot imetniki. Tako se pravica do novo izdanih delnic do presečnega dne prenaša hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, medtem ko z nastopom presečnega dneva pridobi pravno samostojnost in se prenaša ločeno (samostojno).
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08961
ZGD člen 394, 395, 398, 456.ZM člen 107, 107/1-7.
menica - obvezne sestavine menice - podpis izdajatelja - žig pravne osebe - aktivna legitimacija družbenikov izbrisane družbe
Žig nadomešča le označbo firme gospodarske družbe na menici, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo podpisati menico tako, kot se podpisujejo v pravnih razmerjih v skladu s podpisom, deponiranim pri sodnem registru, ne pa pri organizaciji, ki opravlja finančni promet
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS40872
ZISDU-1 člen 24.ZTVP-1 člen 324, 324/2.ZPP člen 81, 81/5.
družbe za upravljanje - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprava - prenehanje družbe zaradi izbrisa iz sodnega registra - pravni interes za tožbo - poseg v pravice in neposredne, na zakon oprte koristi - nepopolna vloga - pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti - zavrženje tožbe
Tožnica je bila izbrisana iz sodnega registra in je s tem prenehala obstajati. Zaradi tega ne more biti več stranka v postopku sodnega varstva, te pomanjkljivosti, ki onemogoča nadaljnji postopek s tožnico, pa ni mogoče odpraviti. Zato je treba njeno tožbo zavreči. Rezultat odločb, ki ju izpodbija tožnik, je bil odvzem dovoljenja za opravljanje člana uprave tožnice. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, tožnik tudi ob morebitnem uspehu s tožbo ne bi mogel doseči cilja, ki ga zasleduje, to je ostati član uprave tožnice. Agencija za trg vrednostnih papirjev v vsakem posamičnem primeru ocenjuje, ali oseba, ki zaprosi za dovoljenje, izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje; morebiten odvzem dovoljenja v eni družbi sam po sebi še ne more biti ovira za izdajo novega dovoljenja. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da izpodbijani odločbi očitno ne posegata v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Zato je tudi njegovo tožbo zavrglo.