ZNVP člen 6, 16, 16/1. ZUS člen 4, 4/1, 18, 18/1, 34, 34/1-4.ZTVP-1 člen 324 - 332.
zahteva za varstvo zakonitosti - odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - postopek sodnega varstva zoper odločbo - delniška družba - povečanje osnovnega kapitala - pravica do novih delnic - presečni dan - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Vprašanje pravilne določitve presečnega dneva pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe je vprašanje, o katerem je treba odločiti pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka na izpodbijanje odločbe (s katero je Agencija za trg vrednostnih papirjev spremenila odločbo KDD - Centralne klirinško depotne družbe in določila drug presečni dan kot KDD) in ne vprašanje, o katerem bi bilo dopustno odločiti pri presoji obstoja pravnega interesa delničarjev kot procesne predpostavke za tako tožbo.
Tudi zastavna pravica na nematerializiranih delnicah se pridobi (šele) z vpisom v centralni register in ne (že) s sklenitvijo pogodbe, s katero se zastavitelj obveže ustanoviti zastavno pravico.
Sledeč miselni poti, ki jo ponuja toženka v reviziji, bi prihajalo do nevzdržnih situacij, ko bi posledice protipravnega ravnanja trasanta z izdajanjem čekov brez kritja nosil bodisi remitent, ki zaradi neunovčitve čeka ne bi prišel do poplačila, bodisi trasat, ki naj bi bil zaradi unovčitve čekov brez kritja trasantu celo odškodninsko odgovoren. V resnici velja ravno obratno, saj je za izdajo čeka brez kritja po zakonu pod določenimi pogoji predvidena celo kazenska odgovornost trasanta. Sicer pa sta pravdni stranki v pogodbi o bančnem tekočem računu, vsaj konkludentno predvideli plačilni promet s čeki tudi čez mejo dovoljene prekoračitve kritja na toženkinem računu, saj sta se izrecno dogovorili za način obrestovanja nedovoljenega negativnega stanja (15. in 16. člen pogodbe) in za kar v nasprotnem ne bi bilo nobene potrebe.
Po določbah 15. člena Zakona o čeku je ček mogoče preklicati le, če je pretekel rok, ki je določen po zakonu za predložitev čeka v plačilo, ter če trasant prekliče ček, ki ga ni izročil upniku, temveč ga je neposredno poslal trasatu in je preklic prispel k trasatu, preden je naročilo izvršeno. Noben od teh pogojev v obravnavanem primeru ni bil podan in je banka (tožeča stranka) zato bila dolžna unovčiti v plačilo predložene čeke, ne da bi ji bilo mogoče v kakršnemkoli pogledu očitati pomanjkljivo skrbnost.
začasna prepoved opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji - poslovanje borzno posredniške družbe
Če subjekt nadzora ne ugovarja odredbi o odpravi kršitev ZTVP-1, jo je dolžan izvršiti in ne more s tožbo, s katero izpodbija odločbo o izreku ukrepa začasne prepovedi opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ugovarjati, da je bila odredba nezakonita.
prodaja delnic - plačilo kupnine - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - razdrtje pogodbe - odstop od pogodbe
Najkasneje 2.7.1996 je začel teči rok za plačilo prvega dela kupnine, toda tožnik do 5.7.1996 ni plačal ničesar, kar med pogodbenima strankama ni sporno. To je tožencu kot prodajalcu omogočalo, da je odstopil od pogodbe, kakor je bilo izrecno zapisano pod pogodbo z dne 30.6.1996 in kar je v skladu s 125. členom ZOR, ki za primer, da je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, določa, da je pogodba razdrta, razen če upnik po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev. V obravnavanem primeru je bilo plačilo prvega dela kupnine bistvena sestavina pogodbe, ker je toženec izrecno zahteval možnost odstopa od pogodbe v primeru neizpolnitve finančnih obveznosti kupca in kar je pri tako občutljivem poslu, kot je prenos podjetja, tudi normalno. Prodajalec je izrecno povedal, da odstopa od pogodbe, torej ni dvoma, da bi pogodbo hotel ohranjati v veljavi.
ZTVP-1 člen 324, 324/2, 367, 367/1-3. ZUS člen 25, 25/1-2.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe - vsebina izreka odločbe
V izreku odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana borzno posredniške družbe morajo biti določno navedena dejanja, ravnanja in okoliščine, ki so razlog za odvzem dovoljenja, sicer pravilnosti in zakonitosti odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZTVP-1 člen 66, 325. Tarifa o taksah in nadomestilih člen 4, 4/3.
taksa za izdajo odredbe o odpravi kršitve - pravnomočnost odredbe
Tožeča stranka ni izpobijala odločbe o odpravi kršitev. Za to je sicer imela na voljo tožbo v postopku sodnega varstva (325. člen ZTVP-1). Ker te možnosti ni izkoristila, je postala odločba dokončna in pravnomočna. Njene nezakonitosti pa ni mogoče več uveljavljati, tudi ne posredno, tako kot to poskuša tožeča stranka v zvezi z izpodbijanim sklepom. Ta je le posledica izdane odredbe.
ZNVP člen 16, 16/1.ZTVP-1 člen 324, 324/1. ZUS člen 4, 4/1, 18, 18/1, 20, 20/1.
izdaja novih delnic - presečni dan - aktivna legitimacija (KDD) - pravica do sodnega varstva - dejanski oziroma pravni interes
V posebnem upravnem postopku ni odločalo o pravici ali pravni koristi KDD, temveč upravičencev do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev izdajateljice. Zato KDD ne more biti stranka v postopku sodnega varstva niti imeti položaj stranke.
Organ prve stopnje z odločitvijo o ugovoru ne more priti v negotov (svoj) pravni položaj, saj je v stvari sam odločil (izdal odločbo). Organ prve stopnje ni upravičen sprožiti upravnega spora proti odločbi organa druge stopnje, s katero je bilo odločeno o ugovoru proti njegovi odločbi.
Tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno (ali moralno) korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal konkreten postopek sodnega varstva, le dejanski interesent, ne more pa biti stranka v tem postopku.
Za izpolnitev procesne predpostavke dopustnosti tožbe ne zadošča ekonomski, hipotetični ali drugi dejanski interes. Zato bi varstvo pravic ali pravnih koristi lahko zahtevala le tista tožnica, ki bi izkazala pravno razmerje do stvari (izdaje novih delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala izdajateljice iz sredstev družbe), ki je predmet konkretnega postopka sodnega varstva. To razmerje pa ureja materialni predpis (ZNVP), iz katerega je razvidno, kdo (zakoniti imetniki pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev) ima pravico oziroma pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku sodnega varstva.
Pravica do sodnega varstva ni splošna in ne pripada vsakomur, ampak je, nasprotno, odvisna od določenih, točno individualiziranih okoliščin, ki so predpostavke tožbe oziroma pravice do tožbe.
ZTVP-1 člen 85, 85/5-1, 85/6, 86, 86/4, 87. ZGD člen 246, 246/1, 247.
uprava borzno posredniške družbe - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - vodenje poslov - praktična znanja in izkušnje kandidata - vodenje poslov - poslovodenje (vodenje družbe in njenih poslov)
Čeprav ZTVP-1 v četrtem odstavku, 1. točki petega odstavka in prvem stavku šestega odstavka 85. člena govori o vodenju poslov borzno posredniške družbe, ne pa o vodenju borzno posredniške družbe, pa je vsebino pogoja iz 1. točke petega odstavka njegovega 85. člena (da mora kandidat imeti tudi lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov borzno posredniške družbe) vseeno treba razumeti tako, da gre pri vodenju poslov za vodilna dela in naloge, za poslovodenje (vodenje družbe in njenih poslov), ki je v domeni uprave (za člana katere, vendar v borzno posredniški družbi, je kandidirala tudi tožeča stranka). To izhaja iz besedila četrtega odstavka 86. člena in 87. člena ZTVP-1, pa tudi iz določb Zakona o gospodarskih družbah (na primer iz prvega odstavka njegovega 246. člena in iz naslova njegovega 247. člena), ki se na podlagi prvega odstavka 78. člena ZTVP-1 podredno uporabljajo za borzno posredniške družbe.
Glede na pomembnost ureditve trga vrednostnih papirjev je utemeljena zahteva, da opravljajo funkcije članov uprav borzno posredniških družb osebe z ustrezno strokovno usposobljenostjo ter lastnostmi in izkušnjami za vodenje (poslov), to je visoko specializirani strokovnjaki, ki so dolžni poslovati po visokih strokovnih (in vrednostnih) standardih. Te osebe morajo namreč s svojo strokovno usposobljenostjo in z izkušnjami (ter osebnimi lastnostmi)
zagotavljati, da bodo svojo funkcijo opravljale tako, da bo na trgu vrednostnih papirjev zagotovljeno pošteno, učinkovito in transparentno poslovanje, da bo zagotovljeno varstvo investitorjev (vlagateljev) in da bodo v največji možni meri izločeni sistemski riziki.
ZTVP-1 člen 85, 85/5-1, 85/6, 86, 86/3, 86/5, 87, 87/1.
uprava borzno posredniške družbe - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - predstavitev vodenja poslov - opravljanje navideznih poslov pred kandidiranjem za člana uprave
Namen podrobnega urejanja trga vrednostnih papirjev, med drugim tudi pogojev za opravljanje določenih nalog oziroma funkcij udeležencev tega trga (v konkretnem primeru funkcije člana uprave borzno posredniške družbe), je v zagotovitvi varstva investitorjev ter poštenega, transparentnega in uspešnega delovanja trga. Temu je namenjen tudi sistem izdaje dovoljenj.
Za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za člana uprave borzno posredniške družbe zadostuje med predstavitvijo vodenja poslov ugotovljena kršitev predpisov o trgu vrednostnih papirjev. Pri predpisovanju pogojev za opravljanje določene funkcije ter pri predpisovanju kaznivih ravnanj in sankcij zanje gre namreč za povsem različna položaja, ki ju ni mogoče enačiti (prim. razloge odločbe Ustavnega sodišča z dne 13.11.2004, opr. št. U-I-220/03-20).
Predstavitev iz tretjega odstavka 86. člena ZTVP-1 ni obvezna. Od presoje Agencije je odvisno, kdaj se bo zanjo odločila. Čim se odloči, da mora kandidat za člana uprave borzno posredniške družbe opraviti predstavitev, pa mora odločitev Agencije temeljiti (ne samo na listinah, ampak) tudi na ugotovitvah opravljene predstavitve (gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 21.9.2000, opr. št. G 1/2000). Navedeno izhaja tudi iz petega odstavka 86. člena ZTVP-1, ki določa, da lahko Agencija za svojo odločitev uporabi podatke, ki jih je pridobila med predstavitvijo. Agencija namreč zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. To pa so tudi podatki, ki jih pridobi na predstavitvi (ne samo podatki, ki izhajajo iz listinskih dokazov) - gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 21.9.2000, opr. št. G 1/2000.
Pojem navideznih poslov je sicer do določene meje nedoločen, vendar pa mu je Agencija v tej zadevi dala ustrezno (konkretno) vsebino. Tako je ugotovila, da sporni posli niso bili izvršeni z namenom povezovati ponudbo in povpraševanje po določenem vrednostnem papirju, kar je osnovni namen transakcij z vrednostnimi papirji, oziroma da sta bila nakup in prodaja izvršena istočasno in za račun iste stranke, pri čemer je ista oseba posredovala na strani kupca in prodajalca, kar kaže, da ti posli niso bili izvršeni z namenom trgovanja.
Za zavrnitev izdaje dovoljenja zadostuje že sama možnost, da bi zaradi ravnanja tožeče stranke lahko prišlo do situacije, v kateri bi bilo ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali pravili varnega in skrbnega poslovanja (gl. tudi razloge sodb Vrhovnega sodišča z dne 27.11.2001, opr. št. G 2/2001 in G 3/2001).
ZTVP-1 člen 309, 309/2, 312, 312/2-3, 320, 363, 363/1.ZUP člen 35, 37, 37/1, 226, 226/2.
pristojnost za odločanje - izločitev člana strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev
Vprašanje izločitve člana strokovnega sveta Agencije iz postopka za odločanje o odvzemu dovoljenja je eno od postranskih vprašanj, to je vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z izvedbo postopka, pa se o njih ne odloča z odločbo.
Za odločanje o izločitvi je pristojen predsednik senata Agencije, ne pa morda minister za finance.
Bianko menica je menica, ki ob izdaji nima vseh bistvenih sestavnih delov in za samo izdajo trasant pooblašča prevzemnika menice, da jo izpolni. Pooblastilno razmerje je civilno obligacijsko razmerje (mandatna pogodba). S pooblastilom za izpolnitev daje izdajatelj pridobitelju pooblastilo, da izpolni blanket in zaveže izdajatelja.
bianco menica - menica brez protesta - izpolnitev obveznosti iz menice
V konkretnem primeru je bila izdana bianko menica in še s klavzulo "brez protesta". To pomeni, da sta se trasant in remnitent dogovorila, da bo remitent izpolnil višino denarne obveznosti, menice pa mu ni treba protestirati pred vnovčitvijo. Izdaja take menice je dovoljena, bistveno pa je, da vsebuje druge obvezne sestavine;
predvsem v tem primeru podpis avalista. S tem, ko je toženec podpisal menico, je prevzel obveznosti, ki iz nje izhajajo.
razrešitev člana strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev - predčasna razrešitev
Ker Zakon o trgu vrednostnih papirjev določa pogoje za predčasno razrešitev člana strokovnega sveta, Zakon o javnih agencijah pa zahteva za predčasno razrešitev izdajo upravne odločbe, bi obrazložitev akta, s katerim je izvedena tožnikova predčasna razrešitev, morala vsebovati tudi opis izvedenega postopka in navedbo oziroma obrazložitev zakonskega razloga za predčasno razrešitev.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS40585
ZPre člen 1, 4, 4/1, 7, 7/1.ZVK člen 2/1, 2/2, 13, 13/2.ZOR člen 103, 103/1, 103/2, 104, 104/1. ZPOmK člen 1, 13, 15, 21, 21/2, 23, 23/1, 41.
zahteva za varstvo zakonitosti - prevzemi - javna objava ponudbe za odkup vseh delnic z glasovalno pravico - ravnanje v nasprotju z določbami o javni objavi ponudbe - ničnost pogodbe o prodaji delnic - varstvo konkurence - nelojalna konkurenca - pojem gospodarske dejavnosti po ZVK - zavarovanje terjatev - začasna odredba - nedovoljena koncentracija - verjetnost terjatve
Pogodba o nakupu tolikšnega števila delnic z glasovalno pravico določenega izdajatelja, ki zagotovi kupcu več kot 2,5 % vseh glasovalnih pravic, sklenjene brez javne objave ponudbe za odkup vseh delnic z glasovalno pravico tega izdajatelja, ni nična niti ni dejanje nelojalne konkurence.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS40540
ZPP člen 18, 18/3.ZM člen 27, 27/1.
ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - rok za vložitev ugovora - zavarovanje plačil - menica - prevzem menične obveznosti - pravilna navedba firme akceptanta na akceptu
Stranki sta sklenili dogovor o pristojnosti inozemskega (avstrijskega) sodišča. Če bi takšnega dogovora ne sklenili, bi bilo pristojno slovensko sodišče (29. člen ZPP in prvi odstavek 48. člena ZPP). Če je v takšnem primeru sklenjen dogovor o pristojnosti inozemskega sodišča, se nepristojnost slovenskega sodišča upošteva le na ugovor. Tretji odstavek 18. člena ZPP se ne uporabi.
Glede pravočasnosti ugovora o nepristojnosti slovenskega sodišča se uporabijo določbe o ugovoru zoper krajevno pristojnost.
Za prevzem meničnih obveznosti zadošča že, da na akceptu akceptant pravilno zapiše svojo firmo. To pa je tožena stranka tudi storila in s tem izjavila svojo voljo, da se želi zavezati kot akceptant.
Dejstvo, da je oseba, ki je izpolnila menično golico (blanket), pomanjkljivo zapisala firmo (izpustila "l" pri označbi trasata), še ne jemlje veljave akceptu.
Okoliščine, da je bila toženka pooblaščena za podpis menice za izdajatelja, ni ovira, da v lastnem imenu sprejme akcept. Pravni položaj je podoben, kot če direktor družbe, ki s svojim podpisom kot zakoniti zastopnik sprejema obveznosti za družbo, v lastnem imenu kot porok jamči za te obveznosti.