Solidarnega dolžnika ni mogoče obsoditi na plačilo dolga z učinkom pravnomočnosti v pravdi, v kateri ni zajet kot solidarni dolžnik (toženec). Če pa je o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je treba zaradi dejstva, ki ga pravilno uveljavlja revident (dva izvršilna naslova), v poznejši odločbi upoštevati tudi prejšnji pravnomočni pravni naslov. Upoštevati tako, da sodišče pozneje toženega obsodi solidarno s tistim, ki je bil že prej pravnomočno obsojen na plačilo istega dolga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS05245
ZM člen 16, 16/2. ZIP člen 21, 21/2.
bianco menica - izvršba - pooblastilo za izpolnitev menice - verodostojna listina - vrednosti papirji
Izvršba na podlagi bianco menice je dovoljena, ker je z izpolnitvijo manjkajočih sestavin v skladu s pooblastilom postala verodostojna listina v smislu Zakona o izvršilnem postopku.
ZOR člen 52, 103. ZBS člen 5, 5/2-1, 5/2-2, 25, 29.ZVP člen 3, 3/2.
blagajniški zapisi z nakupnimi boni - ničnost pogodbe zaradi podlage - nedopustna podlaga
Revizija povsem zgrešeno meni, da je "pogodba o reodkupu blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju" z dne 19.7.1994, po kateri je tožeča stranka prodala toženi stranki 23 blagajniških zapisov Banke Slovenije, simuliran posel z nedopustno pravno podlago in zato ničen, ker bi naj na ta način tožeča stranka prišla do neupravičene provizije 194.703,10 USD (ki predstavlja temelj tožbenega zahtevka tožeče stranke). Tožena stranka spregleda, da je vendar za račun tožeče stranke za vpisanih 23 blagajniških zapisov pri Banki Slovenije v nominalni vrednosti 920.000,00 USD plačala le 631.724,90 USD zato, ker je po eni strani Banka Slovenije priznala diskont do zneska 895.764,90 USD, nato pa še popust do zneska 631.724,90 USD na račun 805 predloženih nakupnih bonov v vrednosti po 382 USD (skupaj za 264.040,00 USD).
borzno posredniška družba - hujša kršitev predpisov o poslovanju z vrednostnimi papirji - nakazilo kupnine
Sklep o opravljanju poslov z vrednostnimi papirji določa v prvi točki četrtega odstavka 18. člena, da mora borzno posredniška družba kupnino iz posla, ki ga je sklenila za račun stranke, nakazati stranki naslednji delovni dan šteto od prejema kupnine. Ravnanje v nasprotju s to določbo je pri zadržanju zneska 65.623.201,50 SIT hujša kršitev predpisov o poslovanju z vrednostnimi papirji iz prve alinee 65. člena ZTVP.
skrbnost dobrega strokovnjaka - pravno mnenje - solidarnost dolžnikov - odgovornost več oseb za isto škodo - nepristni ček
Tožena stranka, ki opravlja po pogodbi o odprtju žiro računa plačilni promet za tožečo stranko, bi morala preveriti pristnost podpisa na čeku, se pravi ugotoviti, ali se ujema s podpisi pooblaščenih oseb nalogodajalca tožeče stranke, ki so bili deponirani pri njej (tako tudi pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS - glej poročilo o sodni praksi št. II/83).
Reviziji je bilo treba delno ugoditi tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe zato, ker gre samo za eno škodo, za katero odgovarjate po prvem odstavku 206. člena ZOR solidarno tako tožena stranka kot tudi druga oseba. Do škode je namreč prišlo s protipravnim ravnanjem tako te osebe (ki je ček ponaredila) kot tudi tožene stranke (ki je ček nedopustno vnovčila). Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja po določbi prvega odstavka 414. člena ZOR upniku sicer za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti škode povrnjene dvakrat.
ZTVP člen 4, 8, 189, 189/2.ZOR člen 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120. ZGD člen 219. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij člen 35, 36.
razveljavitev pogodbe o prodaji delnic - izpodbojnost notranji odkup delnic - način prodaje delnic - aktivna legitimacija družbe
Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS, št. 6/94 - členi 4 in 8 ter drugi odstavek 189. člena) kot Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij v členih 35 in 36 ne izključujeta možnosti prenosa vrednostnih papirjev med osebami, ki so jih pridobile na podlagi iste prodaje znotraj podjetja, vendar načina prometa z njimi med udeleženci posebej ne predpisujeta.
Nasprotuje lahko le pravilom notranjega odkupa, kar pa odkazuje na morebitno izpodbojnost (členi 111 do 120 ZOR), ne pa ničnost kot razlog razveljavitve. Pri tem se načelo enakopravnega položaja delničarjev (219. člen Zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS, št. 30/93), ki naj bi bilo s pogodbo kršeno, nanaša na drugo situacijo od obravnavane: na odnos organov družbe do delničarjev, ki morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani.
ZOR člen 141, 141/1, 256, 256/2, 399, 399/2, 1065.ZM člen 16. ZIP člen 21.
izvršba - menica kot verodostojna listina - ugovor zoper zahtevek za izpolnitev - višina obrestne mere - subjektivni in objektivni element oderuštva - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega pravnega posla po ZM
Res je sicer, da se je postopek začel z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi menice kot verodostojne listine iz 21. člena ZIP. Toda glede na ugovor tožene stranke (kot dolžnika) proti temu sklepu in spodbijanje utemeljenosti zahtevka, se je v teku pravdnega postopka razpravljalo o temeljnem pravnem poslu, se pravi o obravnavanem protokolu kot kreditni pogodbi. To je namreč dopustno ob smiselni uporabi določila 16. člena Zakona o menici in po 2. odstavku 256. člena ZOR, ker sta pravdni stranki v meničnem razmerju trasant in remitent.
ZPre člen 11, 11/4, 43, 49, 55, 55/1, 56, 56/2. ZTVP člen 161, 161/2, 170, 170/3.ZOR člen 74, 74/3.
pravni interes - ugovor - nadzor nad potekom ponudbe za odkup - javna ponudba za odkup delnic - izid ponudbe za odkup - ugotovitev neuspešnosti ponudbe za odkup delnic - pritožba zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev
Agencija bi lahko ugotovila neuspešnost ponudbe za odkup delnic izdajatelja šele s pravnomočnostjo odločbe vlade o odklonitvi dovoljenja k nameravanemu prevzemu delnic izdajatelja. Šele tedaj bi namreč možnost odklonitve dovoljenja k nameravanemu prevzemu omenjenih delnic kot negotovo dejstvo postala gotovo dejstvo, s čimer bi bil izpolnjen razvezni pogoj, ki bi upravičeval agencijo izdati odločbo po 43. členu ZPre. Če je Agencija neuspešnost ponudbe za odkup delnic ugotovila prezgodaj, njena odločba pa je postala pravnomočna, je s tem postala neizpodbojna ne glede na izid upravnega spora, v katerem izpodbija ponudnik odločbo, s katero je vlada odklonila izdajo dovoljenja za prevzem.
Pravni interes kot procesna predpostavka je upošteven tudi v pritožbenih postopkih, v katerih preizkuša sodišče zakonitost odločb agencije.
ZPre člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 8, 8/1, 10, 10/1-1, 10/1-2, 11, 11/5, 80, 82, 83.ZLPP člen 18.
lastninsko preoblikovanje podjetij - predmet odkupa - javna prodaja delnic - javna ponudba za odkup delnic - odmena za odkupljene delnice - nadomestni vrednostni papirji
Določbe ZPre se uporabljajo tudi za vse delnice posameznega izdajatelja, izdane na podlagi ZLPP, če je izdajatelj kot enega od načinov izvedbe lastninskega preoblikovanja izvedel javno prodajo delnic (ali pridobil dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo), čeprav velja sicer za del delnic še prepoved prenosa po določbah ZLPP.
Predmet odkupa po določbah ZPre so lahko tudi delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ampak tudi delnice, s katerimi se na njem ne trguje.
Kot odmeno za delnice, odkupljene na podlagi javne ponudbe za njihov odkup, ponudi lahko ponudnik tudi nadomestne vrednostne papirje in sicer že izdane delnice ali obveznice katerega koli izdajatelja, če so že uvrščene v borzno kotacijo ali pa delnice oziroma obveznice, ki jih bo v bodoče sam izdal.
ZTVP člen 39, 39/3, 55, 55-1, 55-3, 64, 64-3.ZOR člen 454, 454/1.
poslovanje z vrednostnimi papirji - prepovedi in omejitve poslovanja - ogrožanje stabilnosti trga - navidezni posli z vrednostnimi papirji - uravnavanje cen vrednostnih papirjev - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - javna objava kršitev
Pojem "hujša kršitev" predpisov o poslovanju z vrednostnimi papirji je pravni standard, ki ga bo zapolnila praksa. Zato Agencija pri odločanju, ki ga udeleženec izpodbija s pritožbo, ni ravnala arbitrarno. Vprašanje je samo, ali je ustrezno ovrednotila okoliščine, ki so ji služile za opredelitev kršitve kot hujše. To pa je stvar pravilne uporabe materialnega prava.
Čim so pri konkretnem poslu z vrednostnimi papirji ugotovljeni vsi elementi abstraktnega dejanskega stanja iz ene od štirih alinej 55. člena ZTVP, je to posel, ki bi že sam po sebi lahko ogrozil stabilnost trga vrednostnih papirjev. Za izrek sankcije iz 3. alinee 64. člena ZTVP je potrebna samo še ugotovitev, ali gre za hujšo kršitev predpisov o poslovanju z vrednostnimi papirji.
Za ugotovitev kršitve iz 3. alineje 55. člena ZTVP namen zavajanja investitorjev ni relevanten. Ta je relevanten samo za ugotovitev kršitve iz 1. alinee 55. člena ZTVP.
Vsak borzni posel z vrednostnimi papirji vpliva na njihove cene.
Vpliv na cene posla, ki je bil izveden zaradi posla samega, je dovoljen. Ni pa dovoljeno vplivanje na cene s posli, ki so bili izvedeni zaradi vplivaja na cene - z namenom vplivati na cene.
Pojem prodaje predpostavlja (poleg kupčeve obveznosti plačila kupnine) obveznost prodajalca, da izroči predmet prodaje kupcu tako, da bo ta na njem pridobil lastninsko pravico (1. odstavek 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Prodaja določene stvari samemu sebi zato že pojmovno ni mogoča. V točki 2.2. izreka izpodbijane odločbe navedene posle nakupa in prodaje je zato Agencija pravilno opredelila kot navidezne.
Tudi ravnanje v nasprotju s sklepom o opravljanju poslov z vrednostnimi papirji (Ur.l. RS št. 23/97) je sankcionirano z določbo 64. člena ZTVP, če gre za hujšo kršitev predpisa.
upravljanje investicijskih skladov in pooblaščene investicijske družbe - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - razlogi za odvzem dovoljenja - naložbe investicijskih skladov - prepoved naložb v določene pravne osebe - prva prodaja vrednostnih papirjev - zastava vrednostnih papirjev
V kakšne oblike naložb lahko investicijski skladi naložijo svoja sredstva, določa 93. člen ZISDU, 99. člen ZISDU pa določa, v katerih pravnih osebah jih ne smejo imeti.
Borzno posredniška družba ali banka (pooblaščenec), ki na predlog zainteresirane osebe za vpis javno ponujenih vrednostnih papirjev to stori, veljavno zaveže pooblastitelja (izdajatelja vrednostnih papirjev). S tem je posel prodaje in nakupa vrednostnih papirjev v smislu 3. alinee 109. člena ZISDU sklenjen, in sicer, če do konkretnega vpisa pogoj uspešnosti javne ponudbe iz 1. odstavka 24. člena ZTVP še ni bil izpolnjen, z razveznim pogojem njegove neizpolnitve v roku iz 23. člena ZTVP, če pa je že bil izpolnjen pa nepogojno.
ZPre člen 11, 11/4, 49, 56, 56/7, 56/10, 56/11, 82, 82/1. ZTVP člen 169, 169/1.ZOR člen 74, 74/1. ZUIS člen 30, 30/1.
prevzemi - ponudba za odkup - nadzor nad potekom ponudbe za odkup - zahteva za izdajo dovoljenja za odkup - rok za odločitev o zahtevi - ugovor zoper odločitev predsednika senata - pritožba zoper odločbo Agencije o ugovoru - molk Agencije - rok za pritožbo - pravočasnost pritožbe - zavrnitev izdaje dovoljenja po čl. 82/1 ZPre - razvezni pogoj po čl. 11/4 ZPre
Pri odločanju po desetem odstavku 56. člena ZPre, če Agencija vlagatelja ugovora ne obvesti o načinu odločanja (in s tem tudi o odločitvi), je treba šteti, da je pritožba pravočasna, četudi je bila vložena tako pozno kot je bila v obravnavanem primeru.
Zavrnitev izdaje dovoljenja iz prvega odstavka 82. člena ZPre opredeljuje četrti odstavek 11. člena ZPre kot razvezni pogoj. Pogoj je (bodoče) negotovo dejstvo. Za odločitev v sporu je zato odločilen odgovor na vprašanje, kdaj postane odklonitev dovoljenja gotovo dejstvo. Gotovo dejstvo postane šele s pravnomočnostjo odklonitve dovoljenja.
Pridobivanje lastnih delnic pomeni po določbah ZP zmanjšanje osnovnega kapitala družbe (in lahko tudi njeno likvidacijo). V 86. členu ZP je določena osnovna glavnica delniške družbe, potrebna za njeno ustanovitev in delo. "Izplačilo delničarskega deleža" -(tega pojma niti ZP niti ZVP ne poznata) bi tako pomenilo zmanjšanje osnovnega kapitala. Določba 99. člena ZP delničarju izrecno odvzema pravico do vračila sredstev, ki jih je porabil za nakup delnic.
Obveznice, ki so se izdajale v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, je posebej urejal Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93, naprej ZLPP). Ta zakon omenja obveznice predvsem pri notranjem odkupu delnic.
Podjetja so lahko v procesu lastninskega preoblikovanja izdajala take obveznice kot sta sporni. Te obveznice so bile lahko namenske, to je zamenljive le za delnice v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Iz spornih obveznic je izhajala torej le pravica imetnika do zamenjave obveznice z delnico, ne pa pravica do izplačila njene vrednosti v denarju.
ZISDU člen 67, 70, 73, 75, 75/1, 75/3, 111, 111/1, 112, 134, 134/3, 137, 139, 139/3. ZISDU-A člen 112a, 112a/1, 112a/3-3. ZTVP člen 4, 4/3, 39, 39/1-4, 39/1-5. ZGD člen 315, 317, 328, 329, 329/1. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 6, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
pogodba o upravljanju - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - družba za upravljanje investicijskih družb - upravljanje finančnega premoženja - prva prodaja delnic - začasna prepoved upravljanja - nematerializirane delnice - vpis in prenos vrednostnih papirjev
Upravljati investicijsko družbo pomeni opravljati v njenem imenu in za njen račun vse posle v zvezi z upravljanjem njenega finančnega premoženja. Pod ta pojem pa ni mogoče podvesti prve prodaje delnic izdajatelja. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev ne more poseči vanjo z ukrepom iz 3. alinee 3. odst. 112. a člena ZISDU.
Z vknjižbo v centralni register klirinško depotne družbe v dobro imetnika, ki jo je vpisal in vplačal, je nematerializirana delnica izdana. S preknjižbo v centralnem registu se pravice iz delnice prenese na drugega imetnika.
ZTVP člen 147, 154, 155, 155/2, 162, 162/1, 162/3, 170, 170/3.ZISDU člen 109, 109/1, 111, 111/2, 118. ZPP (1977) člen 206, 206/1, 206/2, 208, 208/1.
pravni interes - stranska intervencija - sestava senata - postopek odločanja Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov - razlogi za odvzem dovoljenja - postopek s pritožbo zoper odločbo Agencije - uporaba določil ZPP
Določba 147. člena ZTVP opredeljuje status Agencije kot neodvisne organizacije, ne določa pa svojstev članov senata. Zato je ni mogoče uporabiti za presojo pravilnosti sestave senata.
Sankcijo odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti je možno izreči samo za tiste kršitve določb ZISDU, za katere jo zakon izrecno predvideva. Druga al. 118 člena ZISDU ne predvideva takšne sankcije za ravnanja v nasprotju s 70. členom ZISDU.
Če je bil vmesni člen uporabljen zaradi prikritja kršitve prepovedi iz 1. alinee 1. odst. 109. člena ZISDU, njegova uporaba narave posla kot direktnega posla med družbo za upravljanje in investicijsko družbo (skladom - 2. odst. 1. člena ZISDU) ne spremeni.
Namen ravnanja v nasprotju s 109. členom ZISDU ni sestavni del dejanskega stanja, ki upravičuje odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti po 1. alinei 118. člena ZISDU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4002844
ZTVP člen 72, 161, 161/2.
nadzor nad poslovanjem borzno posredniške družbe - stroški nadzora - plačilo stroškov
Agencija uporablja pri odločanju smiselno določbe ZPP (2. odst. 161. člena ZTVP). "Smiselna uporaba" 1. odst. 5. člena ZPP pa pomeni, da mora biti udeležencu dana možnost izjaviti se o višini nastalih stroškov in tudi zahtevati ugotovitev njihove realne višine.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek odločanja - uporaba ZPP - udeleženec v postopku - postopek s pritožbo
ZTVP nima določbe, po kateri bi bil lahko udeleženec pritožbenega postopka izdajatelj odločbe. Zato Borza nima pritožbe zoper odločbo, s katero je Agencija odločila o ugovoru udeleženca zoper sklep Borze.
borza vrednostnih papirjev - opravljanje poslov - prepovedi in omejitve
Pritožbeno sodišče lahko odloča o utemeljenosti pritožbe z vidika pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja samo na podlagi dokazov, ki jih je na podlagi 2. odst. 68. člena ZTVP lahko v dokazne namene uporabila Agencija.
Z vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi, mora udeleženec poslovati v skladu z zakonom, v tem okviru pa tudi v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti borze (84. člen ZTVP). Pooblaščeni udeleženec ne sme opravljati poslov z vrednostnimi papirji, ki bi lahko ogrozili stabilnost trga vrednostnih papirjev. Med te spada tudi neposredno ali posredno opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, če se posli opravljajo z namenom uravnavanja oziroma utrjevanja njihovih cen.
Merila za opredelitev skupine zavisijo od okoliščin vsakega primera posebej. Mora pa biti za konkreten primer manipulacije ugotovljen obstoj skupine. Zadostuje že usklajeno ravnanje, iz katerega je mogoče napraviti zaključek, da je skupina v konkretnem primeru obstojala.
Posli z vrednostnimi papirji, torej tudi aplikacijski posli, so dovoljeni samo, dokler niso sklenjeni z namenom uravnavanja ali utrjevanja cene vrednostnega papirja.
Ni pomembno, če pri poslu z vrednostnim papirjem, sklenjenim bodisi na lasten ali na tuj račun, ni bil zasledovan samo prepovedan cilj. Za opredelitev posla kot prepovedanega zadostuje že prisotnost tudi takšnega namena, s katerim se zasleduje prepovedan cilj. Že en posel z vrednostnim papirjem, opravljen v nasprotju s prepovedjo iz 55. člena ZTVP, je protizakonito dejanje, ki ima lahko za posledico ukrep iz 65. člena ZTVP.