Ni odločilno, ali vrednost na toženko prenesenega solastninskega deleža na nepremičnini dejansko ustreza njenim predhodnim vlaganjem v nepremičnino, temveč ali so ob sklepanju pogodbe stranke želele skleniti darilno pogodbo ali dejansko pogodbo o odplačnem prenosu. Predmet odločanja v tej pravdni zadevi ni ugotovitev prispevka oziroma deleža posamezne pogodbene stranke z vlaganji temveč ocena, ali je darilna pogodba simuliran pravni posel, pri čemer je bila prava pogodbena volja strank sklenitev pogodbe o priznanju solastninskega deleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024262
ZPP člen 8, 338, 338/1, 338/1-2, 353. OZ člen 666.
prevozna pogodba - prevozne storitve - plačilo za prevoz - dobavnica - datum oprave storitve - izdaja računa - končni račun - dokazna ocena - pomen dokazov - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v skladu s prosto dokazno oceno lahko upoštevalo in ocenilo katerekoli dokaze tožeče stranke.
Nepomembno je, katerim dokazom daje subjektivno vrednost tožena stranka, oz. katere ona šteje za relevantne, pač pa je pomembna njihova objektivna dokazna teža.
Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja združenja SAZAS v obliki javnega izvajanja glasbe v okviru deficitarne dejavnosti kulturnih domov in ustanov Slovenije (2013) člen 1, 2, 4. ZASP člen 151, 151/4, 156, 156/4, 157a, 157a/2, 157e, 167.
višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - Svet za avtorsko pravo - pristojnost - skupni sporazum - veljavnost sporazuma - reprezentativno združenje uporabnikov - uporaba tarife - male avtorske pravice - nadomestilo za male avtorske pravice - avtorsko delo
Toženec nima zakonske obveznosti tožniku posredovati podatke o bruto honorarjih izvajalcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023536
ZPP člen 156.
stroški postopka - stroški postopka, nastali po krivdi ali naključju - sodba na podlagi pripoznave - terjatev v izvršilnem postopku - postopek stečaja zapuščine - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Glede na potek dogodkov je mogoče ugotoviti, da gre v tem primeru za situacijo 156. člena ZPP, ko so stroški pravdnih strank pred sodiščem prve in druge stopnje nastali po naključju, ki se je vsaki od njiju primerilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je pravilna odločitev takšna, da vsaka stranka nosi svoje stroške na prvi in drugi stopnji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022713
ZPP člen 8, 224, 224/1. OZ člen 192, 199.
neupravičena obogatitev - nega in pomoč - neodplačno razpolaganje - darilna pogodba - navidezna prodajna pogodba - nagib za sklenitev pogodbe - oporočno dedovanje - nujni dedič - dedna nevrednost - odpadel nagib - pomanjkljiva trditvena podlaga - zasebna listina - moralna dolžnost - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - nujna dela - obogatitev - stroški obratovanja
Tožnica je dobro vedela, da je imel pokojnik sina, ki bi lahko uveljavljal nujni dedni delež. Glede na naš pravni red tako tožnica ob skrbnosti, ki se zahteva od udeleženca obligacijskih razmerij, ni mogla utemeljeno pričakovati, da bo po zapustniku edina dedinja, pa čeprav je zapustnik v oporoki navedel, da sina določa za dedno nevrednega. Tožnica je oporočna dedinja po zapustniku, zato dejstvo, da toženec uveljavlja nujni delež, ne more pomeniti, da je njen nagib odpadel. Zahtevek na vrnitev darila na podlagi neupravičene obogatitve zaradi odpadlega nagiba zato ne more biti utemeljen.
Glede na prejeto darilo od pokojnika v vrednosti 220.000 EUR je pravilen zaključek, da je tožnica, ki je nudila pomoč pokojnemu, s tem izvrševala svojo moralno dolžnost, zato denarne protivrednosti darila v skladu s 192. členom OZ ne more zahtevati nazaj.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00024084
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 65.
gradbena pogodba - splošni pogoji FIDIC - plačilo za storitev gradnje - začasna situacija - potrditev situacije - pravica do plačila za delo - odstop od pogodbe - stečaj glavnega izvajalca - opravljena gradbena dela - vrednost del - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - odlog plačila - zakonsko pobotanje - uzance
Res niti toženka kot naročnica niti inženir, ki ga je imenovala, nista potrdila skladnosti cen in količin iz 39. začasne situacije, ki se nanaša na gradbena dela, katerih plačilo je predmet tega spora. Vendar ima pritožnica prav, da potrditev situacije ni pogoj za pridobitev pravice do plačila za izvršena gradbena dela. Izvajalec lahko zahteva plačilo tudi na podlagi nepotrjene situacije, le da mora v takšnem primeru (sam) dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša. To velja tako po Posebnih gradbenih uzancah (prim. 65. uzanco), kot po pogojih FIDIC, veljavnih med pravdnima strankama.
Tako je tudi, ko naročnik odstopi od pogodbe zaradi stečaja izvajalca, kar se je zgodilo v tej zadevi. V takem primeru mora sicer prvenstveno inženir uskladiti oziroma določiti znesek, ki ga naročnik za izvršena dela dolguje izvajalcu (ocena na datum odstopa od pogodbe, prim. podčlen 15.3 FIDIC). A izvajalec, ki se z inženirjevo oceno ne strinja (pa tudi, če inženir ocene na datum odstopa od pogodbe sploh ne izdela), od naročnika lahko zahteva višje plačilo.
Ker okoliščina, da se pogodbeni stranki nista uspeli dogovoriti o skladnosti obračuna, še ne pomeni, da izvajalec sploh ni pridobil pravice terjati izpolnitve, je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bistvenega pomena (tudi) odgovor na vprašanje, ali je tožnica gradbena dela, za katera zahteva plačilo od toženke, opravila ali ne.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - pravica do posesti
Tožnica zatrjuje, da je lastnica in posestnica poslovnega prostora in stvari v njem. Pravni naslov za njeno posest in uporabo je zatrjevana lastninska pravica. V kolikor bi bila izvršba realizirana, bi bil poslovni prostor, če so tožničine trditve resnične, v izvršbi izpraznjen njenih (in ne dolžnikovih) stvari in oseb (pri čemer dolžnik ni zgolj fizična oseba, ampak tudi zakoniti zastopnik tožnice), nato pa (po trditvah tožnice) njen prostor izročen v posest toženki. Tožničina zatrjevana lastninska pravica s tem sicer ne bi prenehala, bilo pa bi vanjo brez dvoma nedopustno poseženo. Tožnici bi bila namreč lastninska pravica z izvršbo v njenem pomembnem delu, to je pravici do posesti in uporabe omejena, pri čemer za tako omejitev izvršilni naslov ne obstaja.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sprememba zakona - odprava pomanjkljivosti tožbe - odpravljiva pomanjkljivost tožbe - pravdna stranka
Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla pred vložitvijo tožbe, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke naj popravi v tožbi ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo z novelo ZPP-E spremenjenega prvega odstavka 81. člena. Zmotna uporaba določbe prvega odstavka 81. člena ZPP pa je vplivala na pravilnost odločitve, saj brez presoje, ali se da ugotovljena pomanjkljivost odpraviti in brez poziva tožeči stranki v skladu z določbo v času odločanja veljavnega prvega odstavka 81. člena ZPP, sodišče prve stopnje v petem odstavku 81. člena ZPP ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) člen 5, 5/2.. ZJU člen 73, 73/1.
imenovanje v naziv - uradnik
Pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je po drugem odstavku 5. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive napredovanje v naziv druge stopnje izrecno pogojevano s tem, da mora uradnik zahtevano oceno doseči v nazivu iste stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023124
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 104/2, 104/3, 116, 247, 247/1, 247/3. ZPP člen 8.
prestop športnika v drug klub - pogodba - podjemna pogodba - predčasna prekinitev pogodbe - sporazum o predčasni prekinitvi pogodbe - odškodnina zaradi predčasne prekinitve pogodbe - izpolnitev pogodbe - kršitev pogodbe - rok plačila kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev pogodbe - rok izpolnitve obveznosti - zamuda z izpolnitvijo - odpoved pogodbe - razveza pogodbe - ohranitev pogodbe v veljavi - dodaten rok za izpolnitev - posledice neizpolnitve obveznosti - razlaga pogodb - razlaga spornih določil pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - pogodbena kazen
Četudi je morda v svetu košarke običajno, da se igralec v primeru, ko prekine pogodbo in dobi izpisnico, ne vrne več v stari klub ter dobi odškodnino zaradi predčasne prekinitve pogodbe, ki se v primeru njenega nepravočasnega plačila zviša (kar trdi tožnik), je odločilno, kaj sta se stranki v konkretnem primeru dogovorili, saj ni nujno, da sta sledili ustaljeni praksi urejanja razmerji. V konkretnem primeru sicer zapisan dogovor pravdnih strank ni jasen, vendar pa ker s strani tožnika zatrjevani skupni namen zelo odstopa od jezikovne razlage Sporazuma, bi moral biti tak namen nedvomno izražen drugi pogodbeni stranki pred sklenitvijo pogodbe.
Posebna narava garantirane pogodbe je zlasti v tem, da jo lahko klub odpove le iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru do neutemeljene odpovedi Pogodbe s strani kluba ni prišlo, pa čeprav je on dal pobudo za prekinitev Pogodbe, temveč je prišlo do sporazumne prekinitve Pogodbe. S Sporazumom pa sta pravdni stranki uredili tudi pravne posledice prekinitve. Sankcije (odškodninske narave), ki veljajo v primeru neutemeljenega odstopa od garantirane pogodbe, zato v tem primeru ne pridejo v poštev.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Med strankama je bila sklenjena posojilna pogodba.
Ugovor toženca, da je terjatev zastarala, je utemeljen. Za pretrganje zastaranja ne zadošča, da upnik pisno ali ustno zahteva od dolžnika, naj izpolni obveznost. Zastaranje se prekine z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - košenje trave - poseg v lastninsko pravico - obstoj služnostne pravice - dovoljen poseg v lastninsko pravico - obseg pravice - vsebina tožbenega zahtevka in izreka
Lastnik oziroma domnevni lastnik lahko, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Omenjena (negatorna) tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode (povrnitev le-te lahko lastnik uveljavlja v skladu z drugim odstavkom 99. člena SPZ po splošnih pravilih o povrnitvi škode), prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna (ali povzroča znatnejšo škodo).
Z odločitvijo, da se toženki prepoveduje vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožnika na omenjeni parceli, se dejansko posega v pravnomočno odločitev o ustanovitvi toženkine služnostne pravice.
Dejanja, ki predstavljajo izvrševanje ugotovljene služnosti, po svoji naravi predstavljajo dovoljen poseg v lastninsko pravico na tuji nepremičnini.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 47/4. ZPP člen 249, 249/1.
sodni cenilec - stroški in nagrada sodnega cenilca - povečanje nagrade - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - posebno specialistično strokovno znanje - standard obrazloženosti sklepa
Oblikovanje specifičnemu primeru prilagojenih modelov (in nato njihova aplikacija) lahko presega strokovno znanje, ki se običajno pričakuje za izdelavo cenitev.
Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 85 %, uspeh toženke pa 15 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 27. ZPP člen 18, 18/3, 22, 60, 63.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tuja pravna oseba - podružnica tuje pravne osebe - izključna krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost - tožba za nedopustnost izvršbe - predhoden preizkus tožbe - ustalitev krajevne pristojnosti
V sporih, ki nastanejo zaradi izvršilnega postopka, je v skladu s 63. členom ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrajno), ali sodišče, na območju katerega je sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrožno).
Faza predhodnega preizkusa tožbe se konča, ko sodišče uspešno vroči tožbo toženi stranki v odgovor.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - rok za vložitev odgovora na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - sestavine tožbe - osebni podatki - pooblastilo brez datuma
Datum ni pogoj za veljavnost pooblastila pooblaščencu.
Utrjeno stališče sodne prakse v tožbah zaradi nedopustnosti izvršbe, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče v predmetni zadevi, je, da gre za dejanski stan, ki se v bistvenih lastnostih ujema z izpolnitvijo zahtevka, tudi v primeru ravnanj tožene stranke v izvršilnem postopku, ki imajo za posledico dosego cilja, ki ga je tožeča stranka zasledovala s tožbenim zahtevkom zaradi nedopustnosti izvršbe.
Tožena stranka se ne more razbremeniti plačila stroškov postopka s pojasnilom, da je bil izvršilni postopek ustavljen zaradi plačila dolga dolžnika in ne iz razloga, ker bi priznala lastništvo tožeče stranke. Bistveno je, da je z njenim umikom predloga za izvršbo tožeča stranka dosegla cilj, ki ga je zasledovala s tožbo, to pa je nedopustnost izvršbe.
Na pravilnost izpodbijane odločitve prav tako ne vpliva okoliščina, da je bila tožba vročena toženi stranki šele skupaj s sklepom o ustavitvi pravdnega postopka. Tožena stranka je namreč s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pritožbene navedbe so utemeljene tudi glede stroškov odvetnika, ki so povezani z njegovim prihodom iz Krškega na dva naroka za glavno obravnavo v Ljubljano. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se kot potrebni stroški za pravdo po sodni praksi ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča in če gre za zastopanje v sorazmerno nezapleteni zadevi. Slednje ne drži, glede vprašanja stroškov, ki so povezani s prihodom odvetnika na sodišče, pa je obravnavani primer poseben zaradi posebne ureditve pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter njegovih zunanjih oddelkov. Po 12. členu ZDSS-1 je namreč Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani, pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto.