nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Pritožba je nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. V konkretnem primeru si pritožnica po presoji pritožbenega sodišča, tudi če bi s pritožbo uspela, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, prva toženka od tega ne bi imela nobene pravne koristi. Kolikor pa želi s pritožbo izpodbiti predhodno začasno odredbo, izdano zoper njo, je treba pojasniti, da tega s predmetno pritožbo ne more doseči. Nedovoljeno pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrglo
obnova postopka - vmesna sodba - obnovitveni razlogi - novo dejstvo in nov dokaz - upravna odločba - razveljavitev gradbenega dovoljenja - kategorizacija občinskih cest - javna pot - stvarna služnost - pridobitev služnosti
Ključno je torej, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano ravno zaradi izdanega Odloka, ki je sporno pot kategoriziral za občinsko cesto, s čimer je imela tožeča stranka upravičeno pričakovanje, da ima do svojih zemljišč zagotovljen neoviran dostop zemljišč, na katerih je nato izvedla gradnjo objektov. Iz odločbe o razveljavitvi gradbenega dovoljenja izhaja, da je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno, ker je tožena stranka z navedenim Odlokom s podzakonskim aktom (protiustavno) razlastila zasebne lastnike zemljišč na sporni poti. Razlog za razveljavitev gradbenega dovoljenja torej ni v sferi tožeče stranke, kot je to zmotno trdila pritožnica, temveč v sferi tožene stranke. Tožena stranka bi lahko nastalo protiustavno stanje sanirala z eno od zgoraj navedenih možnosti, česar ni storila. Zato dejstvo, da je gradbeno dovoljenje razveljavljeno, tožene stranke ne odvezuje odškodninske odgovornosti zaradi njenega protipravnega ravnanja (izdaje Odloka in nato sklepa, s katerim je sporno pot izvzela iz kategorizacije občinske ceste).
Tudi dejstvo, da je tožeča stranka s sodno uveljavitvijo služnosti čakala, v konkretnem primeru ne more iti v breme tožeče stranke, saj je zaradi izdanega Odloka o kategorizaciji sporne poti za javno (občinsko) pot in izdanega gradbenega dovoljenja, upravičeno pričakovala, da ima do svojih zemljišč neoviran dostop. V navedenih okoliščinah, ko je bila pot kategorizirana kot javna, vprašanje služnosti logično ni bilo relevantno, ker služnost v primeru, ko je pot javna (in jo lahko vsak uporablja), ni niti potrebna, niti mogoča, saj na javni cesti (ki je javno dobro) ni mogoče pridobiti stvarnih pravic.
Med strankama je bila sklenjena posojilna pogodba.
Ugovor toženca, da je terjatev zastarala, je utemeljen. Za pretrganje zastaranja ne zadošča, da upnik pisno ali ustno zahteva od dolžnika, naj izpolni obveznost. Zastaranje se prekine z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
ZPP člen 214, 214/2. ZZVZZ člen 86, 87, 87/2, 88, 91.
odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - predhodni zdravstveni pregled - III. kategorija invalidnosti - višina škode - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela
Za presojo vzročne zveze med protipravnim ravnanjem delodajalca in škodo pa je z vidika drugega odstavka 87. člena ZZVZZ pomembno, da je nastala škoda posledica dejstva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.
Treba je ločiti med začasno nezmožnostjo za delo in sposobnostjo za opravljanje določenih del in nalog (tč. 16 obrazložitve izpodbijane sodbe). Dejstvo, da je oseba začasno nezmožna za delo oziroma upravičena do nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela ne pomeni, da je hkrati tudi zdravstveno nesposobna za opravljanje določenih del in nalog.
ZIZ člen 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 285.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - vezanost na izvršilni naslov - izvršba za izpolnitev nedenarnih obveznosti - ugovor po izteku roka - opozicijski ugovorni razlogi - delna izpolnitev
Za razlago izreka ni treba imeti izvedenca (če bi bil potreben, potem bi imel pritožnik prav: izvršilni naslov ne bi bil primeren za izvršbo; prim. prvi odstavek 21. člena ZIZ), zadošča znanje slovenskega jezika.
Delna izpolnitev je neizpolnitev, če zahtevana izpolnitev pomeni celoto.
nesreča na delovnem mestu - regresni zahtevek - premoženjska škoda - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov iz varstva pri delu - organizacija delovnega procesa - nadzor nad delavcem - usposabljanje delavca
Ob zgoraj izpostavljenih bistvenih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožničina škoda (predmetna nesreča oziroma posledični stroški zdravljenja poškodovanega delavca) v vzročni zvezi s toženkinim protipravnim ravnanjem. Toženka je namreč (tudi preko ravnanja ostalih treh delavcev) opustila ukrepe iz varstva pri delu (ni ustrezno organizirala delovnega procesa, ni izvajala ustreznega nadzora nad delom delavcev in delavcev ni ustrezno usposobila), zaradi česar je prišlo do obravnavane delovne nesreče. Pritožbeno sodišče ob tem soglaša s presojo, da ob zgoraj izpostavljenih okoliščinah ni mogoče najti nobenega (so)prispevka poškodovanega delavca k nastali škodi oziroma izključitve odškodninske odgovornosti toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022713
ZPP člen 8, 224, 224/1. OZ člen 192, 199.
neupravičena obogatitev - nega in pomoč - neodplačno razpolaganje - darilna pogodba - navidezna prodajna pogodba - nagib za sklenitev pogodbe - oporočno dedovanje - nujni dedič - dedna nevrednost - odpadel nagib - pomanjkljiva trditvena podlaga - zasebna listina - moralna dolžnost - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - nujna dela - obogatitev - stroški obratovanja
Tožnica je dobro vedela, da je imel pokojnik sina, ki bi lahko uveljavljal nujni dedni delež. Glede na naš pravni red tako tožnica ob skrbnosti, ki se zahteva od udeleženca obligacijskih razmerij, ni mogla utemeljeno pričakovati, da bo po zapustniku edina dedinja, pa čeprav je zapustnik v oporoki navedel, da sina določa za dedno nevrednega. Tožnica je oporočna dedinja po zapustniku, zato dejstvo, da toženec uveljavlja nujni delež, ne more pomeniti, da je njen nagib odpadel. Zahtevek na vrnitev darila na podlagi neupravičene obogatitve zaradi odpadlega nagiba zato ne more biti utemeljen.
Glede na prejeto darilo od pokojnika v vrednosti 220.000 EUR je pravilen zaključek, da je tožnica, ki je nudila pomoč pokojnemu, s tem izvrševala svojo moralno dolžnost, zato denarne protivrednosti darila v skladu s 192. členom OZ ne more zahtevati nazaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022079
ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1. SPZ člen 66, 66/3, 107, 124, 124/1. ZPP člen 13, 13/1.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - predkupna pravica solastnika - solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - predkupna pravica etažnega lastnika - predhodno vprašanje
Po presoji pritožbenega sodišča upnica s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje kot bistveno pravilno ugotovilo, da je na poslovni stavbi na navedenem naslovu v zemljiški knjigi vknjižena solastnina, kar tudi v pritožbenem postopku ni sporno. To pa pomeni, da je poslovna stavba neetažirana. Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo (107. člen SPZ). Za nastanek etažne lastnine je torej odločanje pridržano posebnim organom oziroma posebnemu postopku, zato tega vprašanja ne more rešiti sodišče kot predhodnega vprašanja v sporu, s katerim bi upnica od dolžnice zahtevala sklenitev prodajne pogodbe za nakup poslovnih prostorov. V sporu med upnico in dolžnico oziroma v postopku zavarovanja drugi solastniki poslovnih prostorov v tej stavbi ne sodelujejo, zato bi bilo z odločanjem o dejanski etažni lastnini kot o predhodnem vprašanju poseženo v njihovo zakonito predkupno pravico, ne da bi imeli drugi solastniki sploh možnost sodelovati v postopku in se o zahtevku upnice izjaviti.
Ni mogoče spregledati, da je zakonita predkupna pravica urejena ne le v tretjem odstavku 66. člena SPZ, po katerem imajo drugi solastniki pri prodaji solastne nepremičnine predkupno pravico, temveč je določena tudi v 124. členu SPZ. Če ima nepremičnina dva ali več etažnih lastnikov in nima več kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etažni lastnini drugi etažni lastniki predkupno pravico (prvi odstavek 124. člena SPZ). Tudi če bi bilo mogoče pritrditi upničinim pritožbenim navedbam o tem, da je treba solastnike v stavbi na naslovu ... šteti za etažne lastnike, bi bilo treba upoštevati navedeno določbo, po kateri imajo drugi etažni lastniki v primeru prodaje posameznega dela prav tako zakonito predkupno pravico.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine
Subjektivna nevarnost pomeni, da mora tožeča stranka zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zaključek, da bodo zaradi ravnanj dolžnika možnosti za izterjavo njegove terjatve v prihodnosti slabše od možnosti v času, v katerem predlaga izdajo začasne odredbe. Če ravnanja dolžnika niso nevarna za njegovo premoženje oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ni mogoče šteti kot pravno relevantna za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - vrnitveni zahtevek - reivindikacijska tožba - posest nepremičnine - pasivna legitimacija - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem
Za uspeh v postopku po 92. členu SPZ bi morala tožnica dokazati, da ima na nepremičninah lastninsko pravico, kar v obravnavani zadevi ni sporno, hkrati pa, da so te v dejanski oblasti toženca. Glede na časovne meje pravnomočnosti, ki jih opredeljuje zaključek glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, je ta trenutek odločilen tudi za ugotavljanje posesti toženca in s tem njegovo pasivno legitimacijo za reivindikacijsko tožbo.
ZPP člen 324, 367, 373, 373/1, 373/2. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
zavrženje revizije - uporaba pravil postopka - novela ZPP-E - ZPP - trenutek izdaje odločbe - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije
Z prehodno določbo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) je zakonodajalec jasno določil, da je za presojo o tem, katere določbe se uporabijo pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem v primeru, da se je postopek začel pred začetkom uporabe noveliranega zakona (ZPP-E), odločilen trenutek izdaje sodbe.
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Tožnik reviziji ni priložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije, ni torej izkazal, da bi bila revizija dopuščena.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00024117
ZRSin člen 7.. ZDSS-1 člen 6a, 6f.. ZSPJS člen 13, 42, 42/1, 42/2.. ZKolP člen 11.. URS člen 76.. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ? tarifni del (2017) člen 1.
kolektivni delovni spor - sindikati - delavci policije - aneks h kolektivni pogodbi, ki ga ne podpišejo vsi reprezentativni sindikati
Aneks št. 3 h KPDU je od 16 podpisnikov na sindikalni strani, reprezentativnih za področje javnega sektorja, podpisalo 7 sindikatov. Med podpisniki ni bilo predlagatelja (in Sindikata B.), kar pa ne pomeni, da je bil aneks neveljavno sklenjen. Interese policistov v zvezi s to kolektivno pogodbo dejavnosti ne zastopata le predlagatelj in Sindikat B., ampak tudi drugi sindikati, ki so pridobili reprezentativnost za zaposlene v državni upravi, kamor sodijo tudi policisti.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 241, 241/1.. ZGD-1 člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - nedovoljeno sprejemanje daril - sostorilstvo - rok za podajo odpovedi - pristojna oseba - predsednik uprave - subjektivni rok - zagovor
Za začetek 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila pristojna oseba tožene stranke, ki je glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 oziroma 32. člen ZGD-1 predsednik uprave tožene stranke ali od njega pisno pooblaščena oseba. Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni rok, pa je treba upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja.
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 določa možnost, da lahko delodajalec delavca pisno seznani tudi po elektronski poti na njegov elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni ugotavljalo bistvenih okoliščin, da bi lahko štelo, da je bila seznanitev tožnika s pisno kršitvijo in vabilom na zagovor, ki jo je tožena stranka opravila po elektronski poti spornega dne na tožnikov službeni elektronski naslov, pravilna. Tako sodišče prve stopnje v postopku ni razčistilo, kakšne obveznosti je v zvezi z uporabo elektronskega naslova tožniku nalagala tožena stranka, še zlasti glede na ugotovitev, da tožnik v času, ko mu je tožena stranka poslala elektronsko sporočilo, ni bil več na delovnem mestu oziroma je istega dne po predhodnem obvestilu pristojni osebi zaradi slabega počutja odšel domov. Nato pa je bil tožnik v bolniškem staležu.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo - primarni strah - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - posttravmatska stresna motnja - porušeno duševno ravnovesje
Intenzivnost primarnega strahu tožnice zaradi izrečene grožnje je bila v obravnavanem primeru večja zaradi predhodnega ravnanja toženca proti drugemu, saj tožnica ni bila prepričana, da toženec izrečene grožnje ne bo uresničil. To pa ne pomeni, da je tožnici nastala škoda v posledici toženčevega ravnanja proti drugemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023536
ZPP člen 156.
stroški postopka - stroški postopka, nastali po krivdi ali naključju - sodba na podlagi pripoznave - terjatev v izvršilnem postopku - postopek stečaja zapuščine - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Glede na potek dogodkov je mogoče ugotoviti, da gre v tem primeru za situacijo 156. člena ZPP, ko so stroški pravdnih strank pred sodiščem prve in druge stopnje nastali po naključju, ki se je vsaki od njiju primerilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je pravilna odločitev takšna, da vsaka stranka nosi svoje stroške na prvi in drugi stopnji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00022576
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 4, 4/3. ZMZPP člen 8, 20. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 8. OZ člen 349.
materialno procesno vodstvo - uporaba materialnega prava - uporaba mednarodne konvencije - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje pravdni stranki v okviru materialnega procesnega vodstva ni seznanilo o svoji odločitvi, da bo sporno razmerje presojalo po Dunajski konvenciji oziroma po Konvenciji o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga. To bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča moralo narediti, ker je tožeča stranka vztrajala, da je sporno razmerje potrebno presojati po madžarskem pravu, tožena stranka pa po slovenskem pravu. Pravdnima strankama tako ni omogočilo, da se izjasnita v zvezi s stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, hkrati pa v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj šteje kot nepomembne navedbe tožene stranke v zvezi s svojim stališčem, da se mora sporno razmerje presojati po slovenskem pravu.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata pravdni stranki sedež v državah članicah Evropske Unije in v tem primeru se sporno razmerje presoja pa določbah Uredbe (ES) št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I). Po določbi 1.člena Uredbe Rim I se ta uporablja za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih, ko pride do kolizije med zakoni več držav.
Sodišče prve stopnje bo moralo glede na zatrjevanje strank šele ugotoviti, katero materialno pravo je glede na Uredbo Rim I uporabiti za presojo spornega razmerja in pri tem ne prezreti, da stranki lahko uporabo Konvencij izključita tudi s konkludentnimi ravnanji, če bo ugotovilo, da bi za presojo spornega razmerja sicer moralo uporabiti Konvenciji. Tako bo moralo ugotavljati voljo pogodbenih strank tudi glede uporabe obeh Konvencij
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022122
OZ člen 239, 239/1, 419, 435. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
dobava blaga - odstop terjatve (cesija) - večkratna cesija iste terjatve - obvestilo o odstopu - stanje ob zaključku glavne obravnave - časovne meje pravnomočnosti - domneva priznanja dejstev - pavšalni ugovori - pravica do dokaza - pravno relevantna dejstva - nesporna dejstva - nepotreben dokaz - predlaganje dokazov - razpravno načelo - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti
Sodišče prve stopnje lahko, izhajajoč iz časovnih mej pravnomočnosti, pri odločanju o zadevi upošteva vsa dejstva, ki so obstajala do trenutka zaključka glavne obravnave (in so se stranke nanje pravočasno sklicevale).
Za dolžnika naznanilo o sklenjeni pogodbi o odstopu ne pomeni nič drugega kot manifestacijo tujega pravnega razmerja, pomembno pa je le zaradi tega, ker (šele) z njim nastane dolžnikova obveznost, da terjatev namesto odstopniku veljavno izpolni prevzemniku.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sprememba zakona - odprava pomanjkljivosti tožbe - odpravljiva pomanjkljivost tožbe - pravdna stranka
Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla pred vložitvijo tožbe, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke naj popravi v tožbi ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo z novelo ZPP-E spremenjenega prvega odstavka 81. člena. Zmotna uporaba določbe prvega odstavka 81. člena ZPP pa je vplivala na pravilnost odločitve, saj brez presoje, ali se da ugotovljena pomanjkljivost odpraviti in brez poziva tožeči stranki v skladu z določbo v času odločanja veljavnega prvega odstavka 81. člena ZPP, sodišče prve stopnje v petem odstavku 81. člena ZPP ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) člen 5, 5/2.. ZJU člen 73, 73/1.
imenovanje v naziv - uradnik
Pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je po drugem odstavku 5. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive napredovanje v naziv druge stopnje izrecno pogojevano s tem, da mora uradnik zahtevano oceno doseči v nazivu iste stopnje.