začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine
Subjektivna nevarnost pomeni, da mora tožeča stranka zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zaključek, da bodo zaradi ravnanj dolžnika možnosti za izterjavo njegove terjatve v prihodnosti slabše od možnosti v času, v katerem predlaga izdajo začasne odredbe. Če ravnanja dolžnika niso nevarna za njegovo premoženje oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ni mogoče šteti kot pravno relevantna za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/5. ZDDV-1 člen 3, 40. OZ člen 198, 346. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov (2007) člen 1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - primerno nadomestilo - veljavnost tarife - običajen avtorski honorar - ddv od avtorskih pravic - neupravičena obogatitev - zastaralni rok
Obveznost obračuna davka je vezana na obdavčljivi dogodek, zato ni bistveno, ali je bila za storitev – uporabo avtorskih pravic – sklenjena pogodba ali ne.
Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je sicer podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega postopka oziroma denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje, za katerega pa določba prvega odstavka 71. člena ZDen ne velja. Stališče tožeče stranke, da je postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe oblika denacionalizacije, iz v pritožbi citiranih odločb ne izhaja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00024073
OZ člen 168, 168/2. ZOdv člen 17, 17/5.
premoženjska škoda - izliv vode - odškodnina za uničenje stvari - amortizacija - nagrada odvetnika postavljenega po zbpp - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Ker je izvedenec ugotovil, da bi bilo treba stropno oblogo menjati, tudi če izliva vode v letu 2001 ne bi bilo, in bi bil strošek popravila enak, je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnik upravičen do odškodnine v polni višini amortizirane vrednosti stropne obloge, saj bi ob škodnem dogodku, ki je bil predmet spora, nastala enaka škoda na istem delu stropne obloge tudi v primeru, da predhodno obstoječe škode ne bi bilo.
Pri določanju vrednosti premičnih novih stvari bo podlaga za odmero denarne odškodnine cena, po kateri se te (nove) stvari prodajajo, pri določanju vrednosti uničenih starih stvari pa cena, po kateri se take (stare) stvari prodajajo na trgu.
Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja združenja SAZAS v obliki javnega izvajanja glasbe v okviru deficitarne dejavnosti kulturnih domov in ustanov Slovenije (2013) člen 1, 2, 4. ZASP člen 151, 151/4, 156, 156/4, 157a, 157a/2, 157e, 167.
višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - Svet za avtorsko pravo - pristojnost - skupni sporazum - veljavnost sporazuma - reprezentativno združenje uporabnikov - uporaba tarife - male avtorske pravice - nadomestilo za male avtorske pravice - avtorsko delo
Toženec nima zakonske obveznosti tožniku posredovati podatke o bruto honorarjih izvajalcev.
ZPP člen 105a, 105a/3, 117, 117/2, 120, 120/2, 137, 137/1.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - potovanje v tujini - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za plačilo sodne takse - vročitev pooblaščencu
Rok za plačilo sodne takse je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev oziroma olajšavo tožnikovemu pooblaščencu, ne glede na čas tožnikove dejanske seznanitve z navedenim sklepom.
izvršilni naslov za izselitev dolžnika - notarski zapis najemne pogodbe - najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - odpoved s tožbo - kogentnost - soglasje k neposredni izvršljivosti - dokazovanje zapadlosti terjatve
Za določene terjatve oziroma za določene vrste obveznosti predpostavk njihovega nastanka ali podatkov o pravnih dejstvih, ki so pomembna za določitev predmetov oziroma višine te obveznosti, objektivno ni mogoče izkazati z notarsko ali drugo javno listino, razen s pravnomočno sodbo, s katero naloži sodišče dolžniku izpolnitev te obveznosti, zaradi česar takšna obveznost objektivno ne more nikoli postati neposredno izvršljiva na podlagi notarskega zapisa pogodbe, pa čeprav je v njem dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti.
Če med najemodajalcem in najemnikom obstaja spor o veljavnosti odpovedi (pri tem gre za pravno in ne dejansko vprašanje), mora najemodajalec pogodbo odpovedati s tožbo. V takem primeru zapadlosti in nedenarne terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja z listino iz 20a. člena ZIZ ni mogoče dokazovati in sam notarski zapis, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pritožbene navedbe so utemeljene tudi glede stroškov odvetnika, ki so povezani z njegovim prihodom iz Krškega na dva naroka za glavno obravnavo v Ljubljano. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se kot potrebni stroški za pravdo po sodni praksi ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča in če gre za zastopanje v sorazmerno nezapleteni zadevi. Slednje ne drži, glede vprašanja stroškov, ki so povezani s prihodom odvetnika na sodišče, pa je obravnavani primer poseben zaradi posebne ureditve pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter njegovih zunanjih oddelkov. Po 12. členu ZDSS-1 je namreč Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani, pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023124
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 104/2, 104/3, 116, 247, 247/1, 247/3. ZPP člen 8.
prestop športnika v drug klub - pogodba - podjemna pogodba - predčasna prekinitev pogodbe - sporazum o predčasni prekinitvi pogodbe - odškodnina zaradi predčasne prekinitve pogodbe - izpolnitev pogodbe - kršitev pogodbe - rok plačila kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev pogodbe - rok izpolnitve obveznosti - zamuda z izpolnitvijo - odpoved pogodbe - razveza pogodbe - ohranitev pogodbe v veljavi - dodaten rok za izpolnitev - posledice neizpolnitve obveznosti - razlaga pogodb - razlaga spornih določil pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - pogodbena kazen
Četudi je morda v svetu košarke običajno, da se igralec v primeru, ko prekine pogodbo in dobi izpisnico, ne vrne več v stari klub ter dobi odškodnino zaradi predčasne prekinitve pogodbe, ki se v primeru njenega nepravočasnega plačila zviša (kar trdi tožnik), je odločilno, kaj sta se stranki v konkretnem primeru dogovorili, saj ni nujno, da sta sledili ustaljeni praksi urejanja razmerji. V konkretnem primeru sicer zapisan dogovor pravdnih strank ni jasen, vendar pa ker s strani tožnika zatrjevani skupni namen zelo odstopa od jezikovne razlage Sporazuma, bi moral biti tak namen nedvomno izražen drugi pogodbeni stranki pred sklenitvijo pogodbe.
Posebna narava garantirane pogodbe je zlasti v tem, da jo lahko klub odpove le iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru do neutemeljene odpovedi Pogodbe s strani kluba ni prišlo, pa čeprav je on dal pobudo za prekinitev Pogodbe, temveč je prišlo do sporazumne prekinitve Pogodbe. S Sporazumom pa sta pravdni stranki uredili tudi pravne posledice prekinitve. Sankcije (odškodninske narave), ki veljajo v primeru neutemeljenega odstopa od garantirane pogodbe, zato v tem primeru ne pridejo v poštev.
Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) člen 5, 5/2.. ZJU člen 73, 73/1.
imenovanje v naziv - uradnik
Pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je po drugem odstavku 5. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive napredovanje v naziv druge stopnje izrecno pogojevano s tem, da mora uradnik zahtevano oceno doseči v nazivu iste stopnje.
Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 94 %, uspeh toženke pa 6 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.
začasni skrbnik zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - negativno dejstvo
ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
Pritožnica je bila napotena na pravdo, ker je po podatkih zemljiške knjige na spornih nepremičninah kot lastnik vpisan le zapustnik, poleg tega pritožnica za časa življenja z zapustnikom te lastninske pravice ni izpodbijala. Za lastnika nepremičnine se na podlagi prvega odstavka 11. člena. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pravica pritožnice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, manj verjetna.
Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 85 %, uspeh toženke pa 15 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 27. ZPP člen 18, 18/3, 22, 60, 63.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tuja pravna oseba - podružnica tuje pravne osebe - izključna krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost - tožba za nedopustnost izvršbe - predhoden preizkus tožbe - ustalitev krajevne pristojnosti
V sporih, ki nastanejo zaradi izvršilnega postopka, je v skladu s 63. členom ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrajno), ali sodišče, na območju katerega je sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrožno).
Faza predhodnega preizkusa tožbe se konča, ko sodišče uspešno vroči tožbo toženi stranki v odgovor.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o stikih - omejitev pravice do stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - poseg v pravnomočno odločbo - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - sprememba pravnomočne začasne odredbe
Ker je odločba o začasni odredbi pravnomočna, jo je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana, oziroma če bi odpadel razlog, zaradi katerega so bili določeni stiki pod nadzorom CSD, ter hkrati ne bi obstajal drug razlog, zaradi katerega stikov brez nadzora še vedno ni mogoče izvajati.
ZPP člen 324, 367, 373, 373/1, 373/2. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
zavrženje revizije - uporaba pravil postopka - novela ZPP-E - ZPP - trenutek izdaje odločbe - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije
Z prehodno določbo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) je zakonodajalec jasno določil, da je za presojo o tem, katere določbe se uporabijo pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem v primeru, da se je postopek začel pred začetkom uporabe noveliranega zakona (ZPP-E), odločilen trenutek izdaje sodbe.
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Tožnik reviziji ni priložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije, ni torej izkazal, da bi bila revizija dopuščena.
motenje posesti - varstvo med več posestniki - obstoj posesti - izguba posesti - protipravnost motilnega dejanja - ekonomski interes - nadaljevano motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - načelo proste presoje dokazov
Naše procesno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč nobenemu dokazu vnaprej podeliti ekskluzivnega pomena ali pa mu (na drugi strani) odvzeti (dokazno) vrednost.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - dokazno breme - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo in v razlogih sklepa navedlo vsa relevantna dejstva za uporabo domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Glede na določbo o izpodbojnosti domneve pa pri tem dodaja, da je trditveno in dokazno breme o dejstvih, s katerimi se domneva izpodbija, na strani dolžnice, ki pa mu ni uspela zadostiti.
Stališče pritožnice, da sama ni bila dolžna zatrjevati v svojo obrambo nobenih dejstev, s katerimi bi ovrgla zakonsko domnevo o njeni nepoštenosti in nevestnosti, je zmotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023017
OZ člen 179, 299, 299/2, 378. ZOdv člen 17.
odmera pravične odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodba kolena - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - tek zakonskih zamudnih obresti - zamudne obresti od nepremoženjske škode - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - odmera odvetniških stroškov
Odmera pravične denarne odškodnine za zvin desnega kolena s posledičnim raztrganjem ene tretjine lateralnega miniskusa.
Zapadlost terjatve in zamuda namreč nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode (165. člen OZ). Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude. Po 378. členu OZ namreč zamudne obresti dolguje dolžnik, ki je v zamudi. V zamudo tožnik pride, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Ta pa je pri odškodninskih terjatvah vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo (drugi odstavek 299. člena OZ).
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po Zakonu o odvetništvu.