odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Ni res, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je prvo pripravljalno vlogo toženke štelo kot nepotrebno za pravdo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženka v odgovoru na tožbo tožbo prerekala po temelju in višini. Ne da bi tožnik karkoli odreagiral na navedbe v odgovoru na tožbo, je toženka vložila vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem spornega števila ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzacijo ur in plačilo nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo. Zato sodišče prve stopnje toženki stroška za to vlogo utemeljeno ni priznalo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00024073
OZ člen 168, 168/2. ZOdv člen 17, 17/5.
premoženjska škoda - izliv vode - odškodnina za uničenje stvari - amortizacija - nagrada odvetnika postavljenega po zbpp - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Ker je izvedenec ugotovil, da bi bilo treba stropno oblogo menjati, tudi če izliva vode v letu 2001 ne bi bilo, in bi bil strošek popravila enak, je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnik upravičen do odškodnine v polni višini amortizirane vrednosti stropne obloge, saj bi ob škodnem dogodku, ki je bil predmet spora, nastala enaka škoda na istem delu stropne obloge tudi v primeru, da predhodno obstoječe škode ne bi bilo.
Pri določanju vrednosti premičnih novih stvari bo podlaga za odmero denarne odškodnine cena, po kateri se te (nove) stvari prodajajo, pri določanju vrednosti uničenih starih stvari pa cena, po kateri se take (stare) stvari prodajajo na trgu.
Med strankama je bila sklenjena posojilna pogodba.
Ugovor toženca, da je terjatev zastarala, je utemeljen. Za pretrganje zastaranja ne zadošča, da upnik pisno ali ustno zahteva od dolžnika, naj izpolni obveznost. Zastaranje se prekine z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - psihotično dojemanje realnosti - hujše ogrožanje lastnega zdravja - odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje - laična pritožba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožnica v duševni stiski, kar resno ogroža njeno zdravje, zato je potrebno njeno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pritožbene navedbe so utemeljene tudi glede stroškov odvetnika, ki so povezani z njegovim prihodom iz Krškega na dva naroka za glavno obravnavo v Ljubljano. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se kot potrebni stroški za pravdo po sodni praksi ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča in če gre za zastopanje v sorazmerno nezapleteni zadevi. Slednje ne drži, glede vprašanja stroškov, ki so povezani s prihodom odvetnika na sodišče, pa je obravnavani primer poseben zaradi posebne ureditve pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter njegovih zunanjih oddelkov. Po 12. členu ZDSS-1 je namreč Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani, pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - vrnitveni zahtevek - reivindikacijska tožba - posest nepremičnine - pasivna legitimacija - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem
Za uspeh v postopku po 92. členu SPZ bi morala tožnica dokazati, da ima na nepremičninah lastninsko pravico, kar v obravnavani zadevi ni sporno, hkrati pa, da so te v dejanski oblasti toženca. Glede na časovne meje pravnomočnosti, ki jih opredeljuje zaključek glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, je ta trenutek odločilen tudi za ugotavljanje posesti toženca in s tem njegovo pasivno legitimacijo za reivindikacijsko tožbo.
Utrjeno stališče sodne prakse v tožbah zaradi nedopustnosti izvršbe, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče v predmetni zadevi, je, da gre za dejanski stan, ki se v bistvenih lastnostih ujema z izpolnitvijo zahtevka, tudi v primeru ravnanj tožene stranke v izvršilnem postopku, ki imajo za posledico dosego cilja, ki ga je tožeča stranka zasledovala s tožbenim zahtevkom zaradi nedopustnosti izvršbe.
Tožena stranka se ne more razbremeniti plačila stroškov postopka s pojasnilom, da je bil izvršilni postopek ustavljen zaradi plačila dolga dolžnika in ne iz razloga, ker bi priznala lastništvo tožeče stranke. Bistveno je, da je z njenim umikom predloga za izvršbo tožeča stranka dosegla cilj, ki ga je zasledovala s tožbo, to pa je nedopustnost izvršbe.
Na pravilnost izpodbijane odločitve prav tako ne vpliva okoliščina, da je bila tožba vročena toženi stranki šele skupaj s sklepom o ustavitvi pravdnega postopka. Tožena stranka je namreč s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo.
Pritožnik ne izpodbija ugotovitve, da takse za pritožbo ni plačal, in sicer ne ob vložitvi pritožbe, ne v roku 15-tih dni po prejemu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor zoper plačilni nalog.
Pritožnika nista ne zatrjevala, še manj dokazovala, da bi menici ne bili pristni ali da bi v zvezi z njima šlo za kakršnokoli zlorabo. Obe menici vsebujeta vse zakonsko predpisane sestavine. Kadar gre za indosirano menico, menični zavezanec zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00022285
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/4, 12/7, 12/8. ZKP člen 129, 129a.
alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Obsojenec je s tem, ko je v času alternativnega načina prestajanja kazni zapora užival prepovedano drogo, kršil z zavodom dogovorjene obveznosti in zlorabil takšen zaupan mu milejši režim prestajanja zaporne kazni. S tem, ko je zaužil prepovedano drogo kokain v času izvajanja t. i. vikend zapora ter ob sklenjenem dogovoru o obravnavi odvisnosti (zaradi česar mu je bil nenazadnje tudi odobren milejši rešim prestajanja kazni), več ne izkazuje tolikšne osebnostne urejenosti, da mu je mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja kazni zapora ne bo več zlorabil, kar pa je eden od osnovnih pogojev za tovrstno prestajanje kazni (prvi odstavek 12. člena ZIKS-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022415
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-1.
poslovna goljufija - preslepitev - premoženjska korist
Strinjati se je bilo s pritožbeno grajo opisanega obdolženčevega izvršitvenega ravnanja, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje znakov preslepitvenega ravnanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1. Ne samo zaradi spremenjenega stališča v sodni praksi, na katerega se je pritožnik po odločbi Vrhovnega sodišča II Kp 92283/2010 z dne 13. 10. 2016 upravičeno sklicuje, ampak ker niti po spremembi opisa dejanja z dne 15. 10. 2018 ni razvidno, v čem konkretno je bila predstavnica gospodarske družbe F. d.o.o. T. S. zaradi obdolženčevega ravnanja preslepljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00022614
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3,3/1, 3/1-a. Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti člen 10. ZZZDR člen 65. ZPP člen 29.
razveza zakonske zveze - sodna pristojnost - materialno pravo - pravo EU - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - nevzdržnost zakonske zveze - ugotavljanje dejanskega prebivališča
Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje dajejo podlago za uporabo 5. alineje točke a) prvega odstavka 3. člena Uredbe Bruselj IIa, po kateri je v zadevah razveze zakonske zveze pristojno sodišče države članice na ozemlju, katere vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj leto dni neposredno pred vložitvijo vloge.
Kazenski zakon je namreč kršen le tedaj, če sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Kršitve kazenskega zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zaradi navedenega je pritožba zagovornika iz tega pritožbenega razloga brez vsakršne podlage.
ZFPPIPP člen 100, 100/1, 341, 341/3, 341/3-2, 341/7, 341/7-1, 341/7-2. ZDPN-2 člen 9.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodajna pogodba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - predkupni upravičenec - davek na promet nepremičnin - izredno poročilo upravitelja
Upravitelj je predlogu za izdajo soglasja k prodajni pogodbi priložil lokacijsko informacijo, izdano s strani občine, iz katere izhaja, da predkupni upravičenec na predmetnih nepremičninah ne uveljavlja predkupne pravice. Glede na jasno izraženo voljo, da predkupni upravičenec ne uveljavlja predkupne pravice, ni bilo nobene potrebe po ponovnem pozivanju predkupnega upravičenca na uveljavitev predkupne pravice. Takšno ravnanje, kot ga zahteva pritožnik, bi pomenilo tudi zavlačevanje prodajnega postopka in s tem podaljševanje roka za plačilo terjatev upnikov.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - pravočasnost ugovora - pravočasnost predlaganega dokaza
Upnik je ugovor pravočasno vložil. Pritožničino stališče, da je sodišče pri odločanju o ugovoru omejeno izključno na dokaze, ki jih je upnik predlagal že v ugovoru in znotraj preizkusnega obdobja, in zato ne sme upoštevati dokazov, ki jih je upnik predložil kasneje, nima opore v zakonu.
Pri porazdelitvi preživninskega bremena je sodišče prve stopnje upoštevalo dohodke obeh staršev in sicer dobi mati 429,29 EUR denarne socialne pomoči, 240,04 EUR otroškega dodatka (ki ga je sodišče glede na premoženjsko stanje obeh staršev upoštevalo, čeprav to predstavlja izjemo) in 139,46 EUR subvencije za najemnino, kar skupaj znaša 808,75 EUR, povprečen dohodek očeta pa je 640,51 EUR ter dejstvo, da je mati poleg A. dolžna preživljati še enega otroka. Preživninsko breme staršev je glede na vse okoliščine sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo na polovico.
ZPP člen 116, 117, 120, 316, 453.a, 453.a/1, 453.a/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - spor majhne vrednosti - odgovor na tožbo
Ker je na podlagi predložene listinske dokumentacije ugotovilo, da je vrnitev v prejšnje stanje predlagana iz očitno neupravičenega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo brez oprave naroka.