izvršilni naslov za izselitev dolžnika - notarski zapis najemne pogodbe - najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - odpoved s tožbo - kogentnost - soglasje k neposredni izvršljivosti - dokazovanje zapadlosti terjatve
Za določene terjatve oziroma za določene vrste obveznosti predpostavk njihovega nastanka ali podatkov o pravnih dejstvih, ki so pomembna za določitev predmetov oziroma višine te obveznosti, objektivno ni mogoče izkazati z notarsko ali drugo javno listino, razen s pravnomočno sodbo, s katero naloži sodišče dolžniku izpolnitev te obveznosti, zaradi česar takšna obveznost objektivno ne more nikoli postati neposredno izvršljiva na podlagi notarskega zapisa pogodbe, pa čeprav je v njem dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti.
Če med najemodajalcem in najemnikom obstaja spor o veljavnosti odpovedi (pri tem gre za pravno in ne dejansko vprašanje), mora najemodajalec pogodbo odpovedati s tožbo. V takem primeru zapadlosti in nedenarne terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja z listino iz 20a. člena ZIZ ni mogoče dokazovati in sam notarski zapis, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
OZ člen 82, 82/1, 1019, 1019/1, 1019/3, 1019/4, 1025.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - razlaga pogodb - razlaga spornih pogodbenih določil - in claris non fit interpretatio - uporaba pogodbenih določil, kot se glasijo - zmotna uporaba materialnega prava - korporativna garancija
Garancija predstavlja samostojno obligacijsko zavezo tožene stranke tožeči, da bo sama in skupaj s kreditojemalcem odgovorna za vse obveznosti v zvezi z zadevnim kreditom, zato ni nobenega razloga, da tožena stranka v njej ne bi mogla določiti daljšega časa veljavnosti te svoje zaveze, kot je bil predviden v aneksu (katerega stranka toženka niti ni bila). Prav tako je določilo 8. točke omenjene garancije jasno in nedvoumno - ostaja veljavna vse do datuma, do katerega bodo vse terjatve kreditodajalca na podlagi temeljne obveznosti poravnane v celoti, zato se uporablja tako, kot se glasi in izvajanje dokaznega postopka v tej smeri ni bilo potrebno (in claris non fit interpretatio, prvi odstavek 82. člena OZ). Povsem jasne in nedvoumne pa so tudi ostale določbe garancije, še zlasti 1., 2. in 5. točke, iz katerih nedvomno izhaja solidarno poroštvo tožene stranke za obveznosti kreditojemalca po zadevni kreditni pogodbi in aneksu.
Ker gre za solidarno poroštvo, se tožena stranka tudi neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 1019. člena OZ, po kateri bi morala tožeča stranka zadevni dolg najprej terjati od kreditojemalca. Odgovornost solidarnega poroka je namreč primarna; porok in plačnik nima ugovora vrstnega reda - ob dospelosti lahko upnik terja izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka ali od obeh (tretji odstavek 1019. člena OZ). Enako neutemeljeno pa se tožena stranka sklicuje tudi na določbo 1025. člena OZ. Res je, da mora upnik po 1025. členu OZ obvestiti poroka, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, vendar ima opustitev te dolžnosti za posledico le odškodninsko odgovornost upnika. Nobenega vpliva pa nima na obstoj in obseg porokove obveznosti. Potemtakem je zato brez pomena toženkino vztrajanje, da naj ne bi prejela nobenega tožničinega obvestila o tem, da kreditojemalec ni izpolnil svoje obveznosti.
nesreča na delovnem mestu - regresni zahtevek - premoženjska škoda - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov iz varstva pri delu - organizacija delovnega procesa - nadzor nad delavcem - usposabljanje delavca
Ob zgoraj izpostavljenih bistvenih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožničina škoda (predmetna nesreča oziroma posledični stroški zdravljenja poškodovanega delavca) v vzročni zvezi s toženkinim protipravnim ravnanjem. Toženka je namreč (tudi preko ravnanja ostalih treh delavcev) opustila ukrepe iz varstva pri delu (ni ustrezno organizirala delovnega procesa, ni izvajala ustreznega nadzora nad delom delavcev in delavcev ni ustrezno usposobila), zaradi česar je prišlo do obravnavane delovne nesreče. Pritožbeno sodišče ob tem soglaša s presojo, da ob zgoraj izpostavljenih okoliščinah ni mogoče najti nobenega (so)prispevka poškodovanega delavca k nastali škodi oziroma izključitve odškodninske odgovornosti toženke.
SPZ člen 9, 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269. ZTLR člen 29.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - originarna pridobitev lastninske pravice - začetek teka priposestvovalne dobe - dobra vera - domneva dobre vere - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - opravičljiva zmota o obsegu nepremičnin - priposestvovanje družbene lastnine
Primerno skrben lastnik nepremičnine (s pomočjo strokovnjaka geodetske stroke) pred gradnjo preveri, do kod segajo meje njegove parcele. Tožnici sta imeli dovolj podatkov, da bi to lahko storili. Zahteva, da se kot lastnici prepričata o poteku meje in s tem o dopustnosti gradnje, tudi po presoji pritožbenega sodišča sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja.
Tožnici nista bili dobroverni, saj se nikoli nista prepričali, do kod segajo meje njune parcele.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8, 355, 357a.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (2008) člen 1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja - zdravniško potrdilo - izostanek pravdne stranke z naroka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je tožnica štirikrat opravičila svoj izostanek po razveljavitvi prve sodbe, se zastavlja vprašanje, ali je šlo dejansko v vseh primerih za bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva v smislu Pravilnika o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Ker je tožnica podala opravičilo na predpisanem obrazu, bi moralo sodišče prve stopnje, glede na dvome o utemeljenosti takšnih opravičil, na naroku razčistiti, kdaj bo zdravstveno stanje tožnici omogočalo zaslišanje, ali pa postopati v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP ter zahtevati presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Šele potem bi bilo mogoče šteti, da tožničino zaslišanje bodisi ni mogoče, ali pa tožničino odsotnost šteti za neopravičeno in dokazni postopek zaključiti brez njenega zaslišanja. Ker ni tako postopalo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici ni bila dana možnost sodelovati v postopku.
Utrjeno stališče sodne prakse v tožbah zaradi nedopustnosti izvršbe, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče v predmetni zadevi, je, da gre za dejanski stan, ki se v bistvenih lastnostih ujema z izpolnitvijo zahtevka, tudi v primeru ravnanj tožene stranke v izvršilnem postopku, ki imajo za posledico dosego cilja, ki ga je tožeča stranka zasledovala s tožbenim zahtevkom zaradi nedopustnosti izvršbe.
Tožena stranka se ne more razbremeniti plačila stroškov postopka s pojasnilom, da je bil izvršilni postopek ustavljen zaradi plačila dolga dolžnika in ne iz razloga, ker bi priznala lastništvo tožeče stranke. Bistveno je, da je z njenim umikom predloga za izvršbo tožeča stranka dosegla cilj, ki ga je zasledovala s tožbo, to pa je nedopustnost izvršbe.
Na pravilnost izpodbijane odločitve prav tako ne vpliva okoliščina, da je bila tožba vročena toženi stranki šele skupaj s sklepom o ustavitvi pravdnega postopka. Tožena stranka je namreč s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pritožbene navedbe so utemeljene tudi glede stroškov odvetnika, ki so povezani z njegovim prihodom iz Krškega na dva naroka za glavno obravnavo v Ljubljano. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se kot potrebni stroški za pravdo po sodni praksi ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča in če gre za zastopanje v sorazmerno nezapleteni zadevi. Slednje ne drži, glede vprašanja stroškov, ki so povezani s prihodom odvetnika na sodišče, pa je obravnavani primer poseben zaradi posebne ureditve pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter njegovih zunanjih oddelkov. Po 12. členu ZDSS-1 je namreč Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani, pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023536
ZPP člen 156.
stroški postopka - stroški postopka, nastali po krivdi ali naključju - sodba na podlagi pripoznave - terjatev v izvršilnem postopku - postopek stečaja zapuščine - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Glede na potek dogodkov je mogoče ugotoviti, da gre v tem primeru za situacijo 156. člena ZPP, ko so stroški pravdnih strank pred sodiščem prve in druge stopnje nastali po naključju, ki se je vsaki od njiju primerilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je pravilna odločitev takšna, da vsaka stranka nosi svoje stroške na prvi in drugi stopnji.
Ne glede na to, kje je pritožnik 6. 12. 2018 bil, je dejstvo, da svojega izostanka niti po pritožbeni obrazložitvi ni opravičil. To je ob predhodno izkazanem vabilu utemeljevalo odreditev prisilne privedbe, ki je bila po uradnem zaznamku opravljena 22. 1. 2019.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022267
ZKP člen 383, 383/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160, 161.
razžalitev - javna oseba - funkcije župana - obrekovanje - žaljiva obdolžitev - oprostilna sodba - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja
Dejanje na škodo zasebnega tožilca, kot je opisano v obtožbi, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1.
Pritožnik zmotno meni, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da obdolženega R. K. pošlje na opazovanje v ustrezen zdravstveni zavod – Univerzitetni klinični center, Oddelek za psihiatrijo, Enoto za forenzično psihiatrijo .... Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 265. člena ZKP, ki jo nenazadnje zagovornik tudi v pritožbi dosledno povzema.
V konkretnem primeru zgolj s "klasično" paulijansko tožbo, kjer je krog pasivno legitimiranih strank omejen na tretjo osebo, s katero je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje dolžnika (drugi odstavek 259. člena OZ), izbrisa služnosti ni mogoče doseči.
V skladu z določbo drugega odstavka 255. člena OZ ni pomembno, ali bi vrednost premoženja iz izpodbijanega posla omogočila celotno poplačilo upnikove terjatve, temveč gre za to, da dolžniku zaradi tega posla ni preostalo nobeno drugo premoženje, s katerim bi lahko (v celoti) poplačal svoje obveznosti. Smisel navedene zakonske ureditve je torej v tem, da o oškodovanju upnikov ni mogoče govoriti, če bi dolžnik kljub izpodbijanemu poslu še vedno lahko (v celoti) izpolnil svoje obveznosti.
Obveznost tretjega toženca kot solidarnega dolžnika je samostojna, zato so pri presoji objektivnih pogojev izpodbijanja pomembne zgolj okoliščine iz pravnega razmerja med njim in upnico. Upnica terjatve z več solidarnimi dolžniki namreč ni zavezana, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih poskuša najprej poplačati od vseh ostalih.
URS člen 26, 26/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9, 9/2, 9/6, 9/7, 11a, 11a/1, 11a/2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1.
Ker že sodelovanje javnosti samo po sebi ni predpostavka za veljavnost uredbe, je tudi morebitna opustitev pisne navedbe razlogov za obravnavanje uredbe brez pritegnitve javnosti in nasploh opustitev seznanitve javnosti do 28. 11. 2012 brez vpliva na samo veljavnost uredbe.
Če se je pričakovanje izjalovilo, to še ne pomeni, da je bilo ravnanje Agencije protipravno.
Kazenski zakon je namreč kršen le tedaj, če sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Kršitve kazenskega zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zaradi navedenega je pritožba zagovornika iz tega pritožbenega razloga brez vsakršne podlage.
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3. ZPP člen 18.
starševska odgovornost - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - mednarodna pristojnost
Glede na nesporne ugotovitve, da je tožnik slovenski državljan, prav tako ima slovensko državljanstvo toženka in njun ml. sin, vsi imajo tudi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, medtem ko je njihovo dejansko prebivališče v Nemčiji oziroma za tožnika sedaj v Švici, 3. člen Uredbe določa več sodnih pristojnosti, med katerimi ni hierarhije.
Sodišče prve stopnje stranskega intervenienta ni bilo dolžno posebej seznanjati o nameri tožeče stranke, saj je kot njen pomočnik lahko deloval le v okvirih, ki ga je slednja postavila s svojim zahtevkom. Odločitev tožeče stranke o tem, ali bo vztrajala pri sodnem varstvu, je v odnosu do stranskega intervenienta ostala povsem v njenih rokah, ne glede na morebitno voljo stranskega intervenienta po nadaljnjem vodenju postopka.
Če je torej sodišče prve stopnje sledilo obtožbi za kaznivo dejanje, ki po državni tožilki pravno ni bilo pravilno opredeljeno, in če je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v znesku, višjem od zneska v opisu dejanja, kar je srž pritožbene obrazložitve v zvezi z uveljavljano kršitvijo določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je ta v obeh primerih izključena. Kvečjemu sta posredi kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP in kršitev, kot je opisana v četrtem odstavku 374. člena ZKP.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1 ne zadošča zgolj znižana vrednost ukradene stvari, kot to še izhaja iz pritožbene obrazložitve, ampak bi morale biti dodatno opisane okoliščine, po katerih bi bilo posebej razvidno, da si je obdolženi hotel stvari v takšni vrednosti prilastiti. Ker to po državni tožilki ni bilo storjeno, sodišče prve stopnje po obdolženčevem priznanju ter posledično brez zatrjevanih in dokazovanih dejstev, v navedeni smeri v obtožbo ni smelo posegati.
Po prvem odstavku 105. člena ZKP višina prisojenega premoženjskopravnega zahtevka ni pogojena z višino škode iz opisa dejanja, ampak s podatki kazenskega postopka, ki omogočajo prisojo tudi tedaj, ko je slednja v premoženjskopravnem zahtevku presežena.
ZPP člen 116, 117, 120, 316, 453.a, 453.a/1, 453.a/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - spor majhne vrednosti - odgovor na tožbo
Ker je na podlagi predložene listinske dokumentacije ugotovilo, da je vrnitev v prejšnje stanje predlagana iz očitno neupravičenega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo brez oprave naroka.
kazenski postopek - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - izločitev dokazov - fiduciarni račun odvetnika - podatki o prometu na transakcijskem računu - varstvo zasebnosti
Izpis prometa in stanj na fiduciarnem računu odvetnika je lahko predmet varstva zasebnosti med odvetnikom in njegovimi strankami, zato se tisti deli izpisa, ki niso dokazna podlaga za relevantna dejstva iz opisa kaznivega dejanja, izločijo iz kazenskega spisa na način kot je opredeljen v odločbi Ustavnega sodišča Up 218/14 z dne 21. 1. 2016. Ne glede na to, da je bil izpis zakonito pridobljen po določbi 156. člena ZKP.