Ne glede na to, kje je pritožnik 6. 12. 2018 bil, je dejstvo, da svojega izostanka niti po pritožbeni obrazložitvi ni opravičil. To je ob predhodno izkazanem vabilu utemeljevalo odreditev prisilne privedbe, ki je bila po uradnem zaznamku opravljena 22. 1. 2019.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - pravočasnost ugovora - pravočasnost predlaganega dokaza
Upnik je ugovor pravočasno vložil. Pritožničino stališče, da je sodišče pri odločanju o ugovoru omejeno izključno na dokaze, ki jih je upnik predlagal že v ugovoru in znotraj preizkusnega obdobja, in zato ne sme upoštevati dokazov, ki jih je upnik predložil kasneje, nima opore v zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022539
SPZ člen 115, 118. SZ-1 člen 24. ZPSPP člen 19. OZ člen 274, 275, 347, 355, 427 - 431, 434.
upravnik poslovne stavbe - poslovni prostor - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - razmerje med lastnikom in najemnikom - prevzem izpolnitve - prevzem dolga - subrogacija
Pritožnica bi lahko postala prosta svojih obveznosti le v primeru prevzema dolga (427. - 431. člena OZ), ki pa ga bi stranke dosegle s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil tudi upnik. Pogoj za nastanek pravnih posledic iz tega naslova je tako (1.) sklenitev pogodbe o prevzemu dolga med starim dolžnikom (lastnikom) in prevzemnikom (najemnikom) ter (2.) izjava upnika (izvajalcev storitev in dobaviteljev), da se s spremembo strinja. Slednjega pa tožena stranka v konkretnem primeru ni uspela dokazati.
V konkretnem primeru zgolj s "klasično" paulijansko tožbo, kjer je krog pasivno legitimiranih strank omejen na tretjo osebo, s katero je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje dolžnika (drugi odstavek 259. člena OZ), izbrisa služnosti ni mogoče doseči.
V skladu z določbo drugega odstavka 255. člena OZ ni pomembno, ali bi vrednost premoženja iz izpodbijanega posla omogočila celotno poplačilo upnikove terjatve, temveč gre za to, da dolžniku zaradi tega posla ni preostalo nobeno drugo premoženje, s katerim bi lahko (v celoti) poplačal svoje obveznosti. Smisel navedene zakonske ureditve je torej v tem, da o oškodovanju upnikov ni mogoče govoriti, če bi dolžnik kljub izpodbijanemu poslu še vedno lahko (v celoti) izpolnil svoje obveznosti.
Obveznost tretjega toženca kot solidarnega dolžnika je samostojna, zato so pri presoji objektivnih pogojev izpodbijanja pomembne zgolj okoliščine iz pravnega razmerja med njim in upnico. Upnica terjatve z več solidarnimi dolžniki namreč ni zavezana, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih poskuša najprej poplačati od vseh ostalih.
kazenski postopek - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - izločitev dokazov - fiduciarni račun odvetnika - podatki o prometu na transakcijskem računu - varstvo zasebnosti
Izpis prometa in stanj na fiduciarnem računu odvetnika je lahko predmet varstva zasebnosti med odvetnikom in njegovimi strankami, zato se tisti deli izpisa, ki niso dokazna podlaga za relevantna dejstva iz opisa kaznivega dejanja, izločijo iz kazenskega spisa na način kot je opredeljen v odločbi Ustavnega sodišča Up 218/14 z dne 21. 1. 2016. Ne glede na to, da je bil izpis zakonito pridobljen po določbi 156. člena ZKP.
Kazenski zakon je namreč kršen le tedaj, če sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Kršitve kazenskega zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zaradi navedenega je pritožba zagovornika iz tega pritožbenega razloga brez vsakršne podlage.
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3. ZPP člen 18.
starševska odgovornost - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - mednarodna pristojnost
Glede na nesporne ugotovitve, da je tožnik slovenski državljan, prav tako ima slovensko državljanstvo toženka in njun ml. sin, vsi imajo tudi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, medtem ko je njihovo dejansko prebivališče v Nemčiji oziroma za tožnika sedaj v Švici, 3. člen Uredbe določa več sodnih pristojnosti, med katerimi ni hierarhije.
URS člen 26, 26/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9, 9/2, 9/6, 9/7, 11a, 11a/1, 11a/2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1.
Ker že sodelovanje javnosti samo po sebi ni predpostavka za veljavnost uredbe, je tudi morebitna opustitev pisne navedbe razlogov za obravnavanje uredbe brez pritegnitve javnosti in nasploh opustitev seznanitve javnosti do 28. 11. 2012 brez vpliva na samo veljavnost uredbe.
Če se je pričakovanje izjalovilo, to še ne pomeni, da je bilo ravnanje Agencije protipravno.
postopek v sporu majhne vrednosti - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - vsebina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - prva pripravljalna vloga - osebno vročanje - nepravilno vročanje - neupoštevanje vloge - prepozna vloga - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Tožba mora biti vročena osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča to velja tudi za dopolnitev tožbe. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ki je bil vložen tudi v obravnavanem primeru) tožeča stranka namreč še ne poda vseh trditev in dokazov, na katere opira svoj zahtevek, čeprav je to ena od bistvenih sestavin tožbe po 180. členu ZPP (v zvezi s 451. členom ZPP). Ker lahko omenjeni zahtevi v postopku, ki se je predhodno vodil kot izvršilni postopek, tožeča stranka učinkovito sledi šele v dopolnitvi tožbe (h kateri jo pozove sodišče), je torej tudi dopolnitev tožbe toženi stranki potrebno vročiti osebno.
ZIZ člen 38, 38/5, 58, 58/1, 71, 71/1, 71/1-1. URS člen 22.
odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - potrebnost stroškov odgovora na ugovor
Upnik je ob opozorilu sodišča na ugovor, ki je bil sicer neutemeljen, pa vendarle obrazložen, utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Poleg tega je bil ugovor dejansko vložen zaradi izpolnitve zakonskega pogoja za odlog izvršbe, zato ni razumno pričakovati, da skrbna stranka oziroma povprečno skrben pooblaščenec stranke na takšno vlogo sploh ne bi odgovorila in to v celoti, tj. glede vseh podanih navedb.
Odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi je odraz pravice do enakega varstva pravic. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova ugovorna izvajanja odgovori potem ko ga sodišče k temu pozove. Gre za postopek pred sodiščem prve stopnje in ne za pritožbeni postopek, zato se »prispevek upnika« h končni odločitvi presoja drugače kot je to pred pritožbenim sodiščem. Če upniku pri odgovoru nastanejo stroški, mu mora nasprotna stranka te stroške povrniti, saj mu jih je povzročila z njenim procesnim dejanjem – v tej zadevi z ugovorom, ki je bil celo kumuliran s pravnimi sredstvi, katera utegnejo pomembno vplivati na hitrost tega postopka in s tem tudi na realizacijo upnikove terjatve.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pravica do izvajanja dokazov - omejitev pravice - duševna motnja - ogroženost življenja - zdravila - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni bilo dolžno navesti, s kakšnimi zdravili se bo zdravila oseba, opredelitev pojma, da zdravila potrebuje daljši čas, pa je povzeta iz mnenja izvedenke.
stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku - obveznost plačila sodne takse - sorazmerni del - pridobitev premoženja - izboljšanje premoženjskega stanja
Kadar je tožeča stranka oproščena plačila sodne takse, pa v postopku v celoti uspe, sodno takso plača nasprotna stranka. Ob delnem uspehu pa sodno takso plačata obe stranki, vsaka v skladu z (ne)uspehom v postopku, pri čemer stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, svoj del plača le, če je v postopku pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Tožeči stranki se torej v takem primeru lahko naloži v plačilo le tisti del sodne takse za tožbo, ki ustreza njenemu neuspehu v postopku.
Kot temeljni kriterij za presojo, ali je upnikova zahteva za povrnitev stroškov upravičena, je določena njihova potrebnost za postopek. Upnik v pritožbi meni, da so bili stroški njegovega predloga za določitev sodnih penalov potrebni, višje sodišče pa temu pritrjuje. Že iz dolžnikovih navedb namreč izhaja, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil v roku iz izvršilnega naslova, ravno tako pa je nesporno, da obveznost tudi v trenutku vložitve predloga za določitev sodnih penalov še ni bila izpolnjena.
ZKP člen 514, 519, 519/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 31, 32, 32/2, 32/2-4.
postopek za mednarodno pravno pomoč - odstop kazenskega pregona tuji državi - zaprosilo za prevzem kazenskega pregona - soglasje oškodovanca
Določbe ZKP, ki urejajo mednarodno kazenskopravno pomoč, so subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno.
Pogodba o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med RS ter BIH v 4. točki drugega odstavka 32. člena določa, da mora biti prošnji za prevzem kazenskega pregona priložena izjava oškodovanca, da soglaša z odstopom kazenskega pregona, zato ne zadostuje ugotovitev sodišča, da oškodovanec ne nasprotuje odstopu spisa.
izvršilni stroški - sprememba upnika med izvršilnim postopkom
Dolžnik v pritožbi predlagatelja za izdajo sklepa o spremembi upnika napačno šteje kot tretjega. Tretji je namreč oseba, ki uveljavlja, da je bilo z izvršbo poseženo na njegovo stvar ali premoženjsko pravico, v obravnavni zadevi pa ne gre za tak primer. Prav tako vlagatelj ni upnik, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. V določbi 38. člena ZIZ tako ni podlage za naložitev dolžnikovih stroškov odgovora v plačilo vlagatelju predloga za spremembo upnika. Dolžnikovih stroškov pa vlagatelju ni mogoče naložiti v plačilo niti na podlagi določb ZPP. Res je bil sicer predlog za spremembo upnika zavrnjen, vendar navedeni predlog ni pravno sredstvo in tako ni mogoče ugotoviti, da je dolžnik uspel v postopku odločanja o pravnem sredstvu. Tudi smiselna uporaba 154. člena ZPP zato v konkretnem primeru ne pride v poštev, pri čemer je treba upoštevati tudi, da ob pravnomočni zavrnitvi predloga za spremembo upnika vlagatelj predloga nima položaja stranke oziroma drugega udeleženca v postopku niti na podlagi določb ZPP.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče dolžnikove stroške odgovora na predlog za spremembo upnika lahko naložilo v plačilo upniku B. d.d. Le – ta namreč sploh ni predlagal spremembe upnika (niti tega ne bi mogel storiti), zato ni mogoče šteti, da je dolžniku stroške odgovora neutemeljeno povzročil, v smislu šestega odstavka 38. člena ZIZ. Ker B. d.d. ni začel postopka odločanja o spremembi upnika, mu ni mogoče naložiti v plačilo dolžnikovih stroškov tega postopka niti na podlagi določbe 154. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).
nasilje v družini - psihično nasilje - zalezovanje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - izpovedbe prič - zavrnitev dokaznih predlogov - trajanje ukrepa
Zasledovanje in žaljenje predlagateljice, namestitev sledilne naprave, grožnje s fizičnim nasiljem, izkazana ljubosumna in nasilna narava nasprotnega udeleženca ter posedovanje strelnega orožja so dejstva, ki potrjujejo nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in njeno ogroženost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021993
ZPP člen 108, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458. OZ člen 15, 587, 633, 633/1, 642, 642/2. ZZZDR člen 107, 107/1.
spor majhne vrednosti - odplačna pogodba - najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - višina najemnine - dogovor o plačilu - podjemna pogodba - določitev plačila in izplačilo - zastopanje mladoletnega otroka - otrokovo lastno delo - aktivna legitimacija otroka - ponudba - običajno plačilo - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravno odločilna dejstva - opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin - dopustni pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje se mora v postopku opredeliti le do tistih dejstev in dokazov, ki so pravno odločilni. V obravnavani zadevi ni bilo sporno, kakšno pogodbo so s toženo stranko sklenili ostali člani snemalne ekipe, pač pa, ali sta pravdni stranki sklenili odplačno pogodbo. Da bi s strani tožene stranke predlagane priče vedele izpovedati o razmerju med pravdnima strankama, iz navedb tožene stranke ni razvidno. Sodišču prve stopnje se zato do dejstev in dokazov, ki niso pravno odločilna za presojo spornega razmerja, ni bilo treba posebej opredeliti. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da sta bili dve osebi, ki sta sodelovali pri projektu sicer plačani, vendar po presoji pritožbenega sodišča ta okoliščina ne kaže na (ne)odplačnost pogodbe med pravdnima strankama.
Pravilna opredelitev pogodbe, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska, je v tej zadevi bistvena za presojo spornega vprašanja, ali je med pravdnima strankama sploh prišlo do sklenitve odplačne pogodbe. Do sklenitve pogodbe namreč pride, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Kot izhaja iz drugega odstavka 642. člena OZ dogovor o višini plačila za delo pri podjemni pogodbi ni bistvena sestavina pogodbe. Pri najemni pogodbi pa je določena oziroma določljiva višina najemnine ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe. Če torej višina najemnine ob sklenitvi pogodbe ni določena (oziroma določljiva), se šteje, da najemna pogodba ni sklenjena.
Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je storitev casting opravil otrok tožeče stranke, ne pa tožnik sam. Ta je le zagotovil navzočnost svojega mladoletnega otroka na snemanju. Zato za ta del tožbenega zahtevka ni aktivno legitimiran on, pač pa njegov otrok. Po določilu prvega odstavka 107. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši le zastopniki mladoletnih otrok. Torej lahko tožbo vložijo le v imenu in za račun otroka.
Nesprejeta predpravdna ponudba tožene stranke, da tožeči stranki plača 700,00 EUR, ne zadošča za presojo, da ta znesek predstavlja običajno plačilo po kriterijih drugega odstavka 642. člena OZ.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023206
ZPP člen 292.. OZ člen 335, 335/1, 352.. ZDR-1 člen 177.. Statut Univerze na Primorskem (2003) člen 92.
odškodninska odgovornost delavca - protipravno ravnanje - subjektivni rok za zastaranje
Ob dejanski ugotovitvi, da je zavrnitev računa predstavljala le izvršitev rektorjevega sklepa o prekinitvi sodelovanja z družbo, toženki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja zaradi neutemeljene zavrnitve računa.
Začetek teka subjektivnega zastaralnega roka se navezuje na čas, ko je tožeča stranka izvedela (ali bi ob običajni skrbnosti lahko izvedela) za nastanek škode (in za njenega povzročitelja). Sodna praksa šteje, da je ta pogoj izpolnjen, ko so oškodovancu znane (ali bi mu ob običajni skrbnosti mogle biti znane) okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode oziroma ko bi lahko določil višino odškodninskega zahtevka.
razveljavitev izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi
Pri tem glede na jasno zakonsko dikcijo 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ter dejstvo, da sodišče v izvršilnem postopku veže načelo formalne legalitete, izvršba pa je bila dovoljena na podlagi izvršilnega naslova, ki ne obstaja več, ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da je za zaključek o utemeljenosti tega ugovornega razloga relevanten upnikov uspeh v ponovljenem postopku. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, bo lahko upnica na podlagi odločbe, izdane v ponovljenem postopku, vložila nov predlog za izvršbo.