sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov - sklep o stvarni nepristojnosti - sklep procesnega vodstva - stvarna pristojnost
Obširne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje svoj stališče, da bi se sodišče prve stopnje moralo izreči za stvarno nepristojno za celotni tožbeni zahtevek, torej, da bi se moralo izreči za nepristojno tudi za del zahtevka, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017, so za pravilnost izpodbijane odločitve pravno nerevantne in so lahko le predmet presoje v postopku, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje - obseg priposestvovane služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - izvrševanje služnosti - priposestvovanje služnosti - varstvo služnosti - konfesorna tožba - vzpostavitev v prejšnje stanje - asfaltiranje poti
Pri nepravem priposestvovanju služnosti se dobra vera priposestvovalcev ne zahteva; zanj zadošča, da se stvarna služnost dejansko izvršuje, da način izvrševanja ni nepošten in da lastnik služeče nepremičnine dejanskemu izvrševanju služnosti ne nasprotuje.
Širša služnost vsebuje tudi izvrševanje, ki je po splošnih kriterijih manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Tako služnost vožnje po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe služnosti pešpoti.
Tožnika sta utemeljila in dokazala tudi zahtevo po varstvu služnosti z vzpostavitvijo v prejšnje stanje tako, da se na celotno traso priposestvovane služnostne poti ponovno položi asfalt.
SPZ člen 30, 33. ZPP člen 125a, 139, 139/6, 145, 145/2, 333, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 424.
napačna vročitev - vročanje po pooblaščencu - odpoved pooblastila - vročanje z nabitjem na oglasno desko - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - začetek teka roka za vložitev pritožbe - prepis zvočnega posnetka - vročitev prepisa zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - posestno varstvo - opustitev posesti - motenje posesti
Ne glede na ugotovljeno napako pri vročanju tožnica s trditvijo, da rok za pritožbo še ni začel teči, ne more uspeti. To, da je zoper sklep vložila pritožbo, namreč dokazuje, da ga je, kljub napakam pri vročanju, dejansko prejela. Prejela ga je najkasneje na dan, ko je zoper njega vložila pritožbo (to je 27. 12. 2018). Takrat je zato začel teči tudi pritožbeni rok (glej šesti odstavek 139. člena ZPP).
Določilo, da se lahko pogodba proti volji potrošnika obnovi in je na potrošniku obveznost plačila nesorazmerno visokega nadomestila, če ta ne izpolni pogodbenih zahtev po obličnosti odstopne izjave, predstavlja nepošten pogodbeni pogoj v skladu z 12. alinejo tretjega odstavka 24. člena ZVPot.
Za vsebinsko presojo odločilnih dejstev je v obravnavani zadevi relevantna ugotovitev, da je opisana ravnanja, ki so jih oškodovanke v smislu erotičnih in "body to body" masaž zaradi zadovoljevanja spolnih zahtev strank vnaprej nedoločenih po številu, izvajale za denarno korist oziroma plačilo, moč uvrstiti med spolna dejanja torej v pojem prostitucije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022513
ZPP člen 13, 181, 189. ZD člen 28, 28/2, 142. OZ člen 346.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ipso iure dedovanje - smrt stranke med postopkom - sposobnost biti stranka - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes - izterljivost terjatve - zastaranje - litispendenca
Pri reševanju predhodnega vprašanja sodišče ni omejeno na ugotavljanje pravnega razmerja le med pravdnimi strankama in lahko obravnava tudi pravna razmerja, v katerih so vključene tretje osebe. Tudi če je zgrešena pasivna legitimacija, je mogoče v okviru predhodnega vprašanja odločiti o ničnosti pogodbe.
Dedič, ki se ni odpovedal dediščini, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. S smrtjo toženke so njeni dediči vstopili tudi v njen materialnopravni položaj, kar pomeni, da toženci odgovarjajo za njene obveznosti solidarno, vendar vsak le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se upošteva vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Tožnici imata zato pravi interes, da se ugotovi terjatev pokojne toženke do prvotoženca in njegove žene, ker pokojna toženka ob smrti ni imela premoženja.
Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek (kot v konkretnem primeru pri zahtevku na razveljavitev arbitražne odločbe in obnovo postopka arbitraže), mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta, če je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Za takšen primer gre v predmetni zadevi, zato je zaključek sodišča, da tožnica tožbe ni popravila v skladu z navodili in je ta nepopolna, pravilen že iz tega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00023643
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8.. OZ člen 131, 131/1, 148.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - izključitveni razlog - premoženjska škoda - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa
Že sodišče prve stopnje je pri presoji protipravnosti ravnanja toženih strank pravilno upoštevalo sodno prakso, da toženec odgovarja za škodo le v primeru nezakonitih odločitev, ki so posledice namernega kršenja pravic zavarovancev. Da bi bila tožena stranka odgovorna za nastalo škodo tožniku, bi moralo ravnanje njunih zaposlenih biti takšno, da bi iz njih izhajala namera, da se izigrajo neke z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi njihovo ravnanje lahko šteli za samovoljno in arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in brez razlogov. Ravnanje nosilcev oblasti oziroma v obravnavanem primeru nosilca javnih pooblastil, je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava, ali kršitev določb postopka, nikakor še ne pomeni protipravnega ravnanja. Iz okoliščin konkretnega primera mora biti razvidno, da je organ pri izvajanju javne funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju
Zapustnica v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica (nobene) nepremičnine v Republiki Sloveniji, zato sporne nepremičnine ne morejo biti predmet dedovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022523
SPZ člen 70. ZPP člen 315. ZNP člen 37, 118. ZVEtL člen 17, 25. ZVEtL-1 člen 24, 35.
delitev solastnine - vmesni sklep - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - prekinitev nepravdnega postopka - spor o predmetu delitve in o velikosti deležev - materialna pravnomočnost
Predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na "temelj" in "višino", zato izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo, če je ugotovilo, da je bila v obravnavanem primeru stavba št. 1, stoječa na parc. št. 000 že razdeljena na posamezne dele in je nastala dejanska etažna lastnina, spornost razmerij med udeleženci reševati v posebnem postopku vzpostavitve oziroma formalnega oblikovanja etažne lastnine in določitve (ugotovitve) pripadajočega zemljišča, po kriterijih, ki jih za to določa poseben zakon, ne pa v nepravdnem postopku delitve solastnine, v katerem sodišče tudi sicer ne more odločati o spornih lastninskopravnih vprašanjih.
T. i. navidezna solastnina kot ena od oblik dejanske etažne lastnine je bila ciljni primer postopka za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga je zakonodajalec predpisal z ZVEtL in kasneje ZVEtL-1, in ki je namenjen reševanju in urejanju prav takšnih zatečenih razmerij oziroma odpravi opisanih anomalij dejanske etažne lastnine. Takih razmerij ni mogoče reševati v nepravdnem postopku za delitev solastnine. Gre namreč za že razdeljeno nepremičnino oziroma že pridobljeno etažno lastnino, ki jo je treba le še ustrezno zemljiškoknjižno urediti in uskladiti z veljavnimi predpisi, zato je ni mogoče (ponovno) deliti.
Tek postopka za vzpostavitev etažne lastnine udeležencem ne odvzema pravice, da ne bi mogli morebitnih sporov glede posameznih ali skupnih delov reševati v pravdi. Zaradi odločanja na podlagi domnev, dokaznih pravil in verjetnosti (17. člen ZVEtL in 24. člen ZVEtL-1) odločba o vzpostavitvi etažne lastnine v postopku po ZVEtL ne postane materialno pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00022616
URS člen 17, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 2. ZPP člen 213, 245, 245/1, 254, 254/2, 254/3, 287, 337.
pojasnilna dolžnost - zdravniška napaka (medicinska napaka) - enako varstvo pravic - nov izvedenec - nedovoljena pritožbena novota - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnjen zahtevek
Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - umik tožbe
Sodišče prve stopnje je napačno poudarilo kot odločilno, da tožba ni bila umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka. Tožnik je namreč delni umik tožbe podal takoj po delni izpolnitvi zahtevka, v preostalem delu pa tožbe niti ni umaknil zaradi izpolnitve, da bi bila relevantna razlaga pojma ''takoj'' iz 158. člena ZPP. Delež izpolnitve se šteje kot tožnikov delež uspeha (21 %), kar pomeni, da je tožena stranka uspela v 79 %, kar je potrebno upoštevati pri odmeri stroškov postopka.
revizija - dopuščena revizija - pooblastilo - novo pooblastilo - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - pooblastilo odvetnika za vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizije
Ker ZPP revizijo, tako dopuščeno kot dovoljeno, obravnava kot enoten institut, odvetniku v primeru, ko Vrhovno sodišče RS s sklepom dopusti revizijo, ob vložitvi revizije pri sodišču prve stopnje ni potrebno predložiti novega pooblastila.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Dvom o pravilnosti dokaznih zaključkov predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Odgovor nanje zato ni potreben.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do proste izbire zagovornika - kolizija interesov - opravljanje dejavnosti na istem poslovnem naslovu
Obtožena pravna oseba C. d.o.o. in obtoženec A. A. sta izbrala vsak svojega zagovornika, ki opravljata dejavnosti ločeno in ki za komunikacijo uporabljata vsak svoje interne komunikacijske kanale, zato ni nobene podlage za ugotovitev, da gre za odvetnika, ki opravljata delo v isti odvetniški pisarni.
Zgolj dejstvo, da odvetnika opravljata dejavnost na istem poslovnem naslovu, v isti poslovni stavbi z enotno telefonsko centralo, ne more biti okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče enemu izmed njiju odreči zagovarjanje v tem kazenskem postopku.
URS člen 2, 36, 36/1, 78.. SZ-1 člen 10, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1, 104/4.
najemna pogodba - najem neprofitnega stanovanja - pogoji za odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog za odpoved - kršitev najemne pogodbe s strani najemodajalca - neplačilo najemnine - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - odpust obveznosti v osebnem stečaju - težak socialni položaj najemnika - drugo primerno stanovanje - pravica do spoštovanja doma - načelo pravne in socialne države
Dejstvo, da so bile toženki na podlagi sklepa okrožnega sodišča St z dne 11.11.2016 odpuščene obveznosti za vse terjatve upnikov, ki so nastale do 28.12.2015, zadostuje za zavrnitev tožbenega zahtevka. Tožnica namreč ne more več terjati od toženke zapadle in neplačane najemnine (ki predstavljajo kršitev, zaradi katere tožnica s to tožbo zahteva odpoved najemne pogodbe), saj so ji te obveznosti odpuščene.
Zasebno tožbo v obravnavani kazenski zadevi je vložila oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost ravno v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, zato je zasebna tožba nedovoljena, pri čemer gre za neodpravljivo pomanjkljivost te vloge. Zasebni tožilec ne more sam opravljati procesnih dejanj, zato so takšna njegova dejanja neobstoječa oziroma nična.
Zato tudi skrbnikova odobritev neobstoječega procesnega dejanja, njegovega varovanca, ni mogoča.
Velja namreč, da če se pri izvajanju ukrepa pridobi dokaz, da je osumljenec storil neko drugo kaznivo dejanje, za katero ni bil odrejen ukrep, se tak dokaz lahko uporabi v kazenskem postopku, če gre za kataloško kaznivo dejanje.
Ker so bili namreč od izdaji odredbe preiskovalnega sodnika podani utemeljeni razlogi za sum storitve temeljne oblike tega kaznivega dejanja po prvem odstavku 183. člena KZ-1, ki je kataloško kaznivo dejanje, je uporaba izsledkov odrejenega ukrepa dovoljena tudi za dokazovanje privilegirane oblike tega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 183. člena KZ-1.
motenje posesti - posestno varstvo - meja med parcelama - neurejena meja - sporna meja - spor o lastninski pravici na delu parcele - posest - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - ekonomski interes - ugotovitveni zahtevek - trditvena podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja
Prodajna pogodba lahko dokazuje le lastninsko upravičenje in s tem pravico do posesti, ki pa se v postopku motenja posesti ne upošteva. Samo po sebi ne izkazuje tudi izvrševanja oblasti nad stvarjo. Posest ima le tisti, ki dejansko izvršuje oblast nad stvarjo. Tako obstoj pravne podlage za pridobitev pravice do posesti ne more vplivati na zahtevek iz naslova motenja posesti.
Pri poimenovanju posestne meje oziroma ločnice v naravi, do katere je tožeča stranka izvrševala posest na nepremičnini, ne gre za določitev katastrske meje v pravnem pomenu, saj je meja med strankama očitno sporna in bo to predmet drugega postopka. Gre zgolj za objektivizacijo posestnega stanja oziroma za opredelitveni pojem, kam mora postaviti ograjo, s katero se bo vzpostavilo prejšnje posestno stanje.
sorazmerni del pokojnine - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da ZPIZ-2B, ki ureja dvojni status uživalcev pokojnin z delno vključitvijo v obvezno zavarovanje in izplačevanje sorazmernega dela pokojninske dajatve, ni v neskladju z Ustavo.