Določilo, da se lahko pogodba proti volji potrošnika obnovi in je na potrošniku obveznost plačila nesorazmerno visokega nadomestila, če ta ne izpolni pogodbenih zahtev po obličnosti odstopne izjave, predstavlja nepošten pogodbeni pogoj v skladu z 12. alinejo tretjega odstavka 24. člena ZVPot.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00023033
OZ člen 49, 86, 119. ZVPot člen 1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2.
lizing pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula - varstvo potrošnikov - pojem povprečnega potrošnika - potrošnik - načelo vestnosti in poštenja - prevara - oderuštvo - ničnost pogodbe
Za potrošniške pogodbe je mogoče šteti le tiste, katerih namen je zadovoljevanje posameznikovih lastnih potreb v smislu lastne potrošnje. ZPotK, ZVPot in Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah namreč potrošnika definirajo kot (vsako) fizično osebo, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni bil v stiski, prav tako pa ni mogoče govoriti niti o neizkušenosti ali lahkomiselnosti tožnika, ki bi jo tožena stranka izkoristila.
Ker tožnik ni potrošnik, prav tako pa ne neizkušena ali lahkomiselna oseba, ravnanja tožene stranke (ko tožniku ni posebej pojasnjevala pomena valutne klavzule) ni mogoče označiti kot takšnega, ki bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Ker je razrešitev predmetnega spora in odločitev, ali je tožnik v celoti oproščen plačila prispevka za plačilo institucionalnega varstva za upravičenko ali ne, odvisna od odločitve o predhodnem vprašanju veljavnosti oziroma o zatrjevani ničnosti spremembe pogodbe, o tem vprašanju pa še ni bilo odločeno, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022223
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-3.
kršitev temeljnih pravic delavcev - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji - neizplačilo plač - neizplačilo regresa - sprememba blanketne določbe - blokada transakcijskega računa - slabo finančno stanje
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona.
V točki 8 obrazložitve sodbe je pravilno pojasnilo, zakaj ne gre za ponovno sojenje o isti stvari, pojasnilo je razliko med prekrškoma in kaznivim dejanjem, ki mu je očitano, pravilno pa je obrazložilo tudi, da ne gre za identične dejanske okoliščine in za popolno prekrivanje znakov prekrška po 25. in 27. točki prvega odstavka 217. člena ZDR z zakonskimi znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, ter tudi, zakaj glob, ki sta mu bili izrečeni v prekrškovnem postopku, ni moglo všteti v kazen, ki jo je določilo v pogojni obsodbi.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - upravičenci - nujnost ukrepa - namestitev v varovani oddelek - primernost - prostorska zasedenost - primerjava - tehtanje okoliščin - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Sprejem osebe (posameznika z duševno motnjo) v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve je dopusten na podlagi sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
Nasprotni udeleženec ima duševno motnjo, poleg tega je tudi gibalno oviran, zaradi česar je vezan na uporabo invalidskega vozička ter potrebuje stalni nadzor in popolno pomoč pri vseh aktivnostih, predvsem pa fizično omejitev možnosti izhodov.
Potrebe oseb (upravičencev do institucionalnega varstva) po stalni oskrbi in varstvu ter nujnost ukrepanja imajo prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov.
Prvo sodišče se ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev pri odločanju o tem, v katerega od posebnih socialno varstvenih zavodov naj se sprejme nasprotnega udeleženca.
Glede na to, da so po podatkih spisa vsi posebni socialno varstveni zavodi prezasedeni, bi bilo treba opraviti primerjavo med njimi z vidika preobremenjenosti njihovih kapacitet. Te primerjave prvo sodišče ni opravilo, ker je to okoliščino zmotno presodilo kot nebistveno v zadevi. Prav ta primerjava bi lahko pokazala, kateri socialno varstveni zavod je najmanj preobremenjen in bi bil zato v opisanih razmerah sprejem nasprotnega udeleženca v ta socialno varstveni zavod še najmanj slaba rešitev.
URS člen 2, 36, 36/1, 78.. SZ-1 člen 10, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1, 104/4.
najemna pogodba - najem neprofitnega stanovanja - pogoji za odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog za odpoved - kršitev najemne pogodbe s strani najemodajalca - neplačilo najemnine - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - odpust obveznosti v osebnem stečaju - težak socialni položaj najemnika - drugo primerno stanovanje - pravica do spoštovanja doma - načelo pravne in socialne države
Dejstvo, da so bile toženki na podlagi sklepa okrožnega sodišča St z dne 11.11.2016 odpuščene obveznosti za vse terjatve upnikov, ki so nastale do 28.12.2015, zadostuje za zavrnitev tožbenega zahtevka. Tožnica namreč ne more več terjati od toženke zapadle in neplačane najemnine (ki predstavljajo kršitev, zaradi katere tožnica s to tožbo zahteva odpoved najemne pogodbe), saj so ji te obveznosti odpuščene.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - kršitev načela ne bis in idem - realni stek - nadaljevano kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi podana zgoraj navedena povezava med kasneje odkritim kaznivim dejanjem poslovne goljufije obdolženca, o katerem je odločalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, in pred tem obravnavanim nadaljevanim kaznivim dejanjem poslovne goljufije, o katerem je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 22444/2015 z dne 12. 1. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 22444/2015 z dne 9. 1. 2018. Natančna primerjava opisov dejanj obeh sodb pokaže, da gre za ista izvršitvena dejanja obdolženca, ki so tudi časovno povezana. Zakonska rehabilitacija (ob izpolnjenih pogojih) namreč nastopi, četudi sodba iz kazenske evidence fizično ni izbrisana. Ker obdolženi I. V. v času teka zastaralnega roka ni storil enako hudo ali hujše kaznivo dejanja (obsojenec je bil sicer kasneje obsojen še za nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije (glej točki 4 in 6), vendar je bilo to kaznivo dejanje izvršeno pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja), je kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje zastaral 15. 11. 2018, to je v času po izreku prvostopenjske sodbe in pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču.
Stranke lahko v skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP na pravno veljaven način same opravljajo pravdna dejanja z izrednimi pravnimi sredstvi, če imajo pravniški državni izpit, v nasprotnem primeru pa le po kvalificiranem pooblaščencu, odvetniku.
S podpisom na menici avalist jamči, da bo menični dolžnik, za katerega jamči, plačal menico. Odgovornost avalista je samostojna in abstraktna. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznost dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok, vendar odgovarja tudi, če je njegova obveznost nična. Odvisnost in povezanost meničnega poroštva s temeljnim dolgom glavnega meničnega zavezanca je zgolj v tem, da dolg mora obstajati, sicer pa se pravne posledice meničnega poroštva obravnavajo samo na podlagi meničnega prava. Prevzem meničnega poroštva ne pomeni tudi poroštva za obveznosti iz temeljnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00023023
ZPP člen 105a, 185, 185, 339, 339/2, 339/2-11. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3. ZDen člen 24.
odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - izpraznitev in izročitev stanovanja - predmet najema - veljavnost najemne pogodbe - denacionalizirano stanovanje - pravno nasledstvo - skupnost dedičev denacionaliziranega premoženja - aktivna legitimacija - vstop v pravni položaj prednika - pogoji za odpoved najemne pogodbe - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - opomin najemodajalca s pisnim opozorilom - oblikovanje zahtevka - izvršljivost izreka sodbe - sposobnost biti stranka - dediči stranke - vstop dedičev v pravdo - pooblastilo stranke - skrbnik zapuščine - aktivna legitimacija skrbnika premoženja - sprememba tožbe - plačilo sodne takse - domneva umika vloge - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Posamezni dediči imajo do razdelitve zapuščine oziroma denacionaliziranega premoženja (zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja v konkretnem primeru še ni končan) pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine v dediščinski skupnosti. Zaradi narave tega materialnopravnega razmerja pa morajo tožniki, ki niso (nujno) vsi dediči pokojnih denacionalizacijskih upravičencev, tožbeni zahtevek oblikovati tako, da je zagotovljena izpolnitev, ki je v korist celotne skupnosti dedičev, tudi tistih, ki se tožbi niso pridružili, ker v konkretnem primeru še niso določeni.
Novi lastnik stanovanja (denacionalizacijska upravičenca oziroma po njiju dediči) je v razmerju do najemnika vstopil v pravni položaj prejšnjega lastnika. Za presojo odpovedi konkretnega najemnega razmerja je odločilno, da je šlo za krivdno odpoved zaradi neplačevanja najemnine oziroma nedopustitve vstopa v stanovanje. V takem primeru ključno pravno relevantno dejstvo predstavlja kršitev sklenjene najemne pogodbe.
odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - umik tožbe
Sodišče prve stopnje je napačno poudarilo kot odločilno, da tožba ni bila umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka. Tožnik je namreč delni umik tožbe podal takoj po delni izpolnitvi zahtevka, v preostalem delu pa tožbe niti ni umaknil zaradi izpolnitve, da bi bila relevantna razlaga pojma ''takoj'' iz 158. člena ZPP. Delež izpolnitve se šteje kot tožnikov delež uspeha (21 %), kar pomeni, da je tožena stranka uspela v 79 %, kar je potrebno upoštevati pri odmeri stroškov postopka.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih zadevah.
najemna pogodba za poslovni prostor - podnajem - uporaba tuje stvari - uporabnina - kršitev pogodbenih obveznosti - teorija realizacije pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe
V primeru, ko v najem dane prostore uporablja nekdo tretji, najemodajalec ni prikrajšan, tretji pa ne obogaten na račun najemodajalca, ker uporaba stvari v času najema pripada najemniku in ne lastniku. Najemno razmerje torej preprečuje nastanek neupravičene obogatitve v razmerju lastnika do tretje osebe in s tem tudi uporabo 190. in 198. člena OZ.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje
Nova dejstva in novi dokazi v smislu 10. točke 394. člena ZPP so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka. Dejstva, ki so nastala kasneje, niso pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
Velja namreč, da če se pri izvajanju ukrepa pridobi dokaz, da je osumljenec storil neko drugo kaznivo dejanje, za katero ni bil odrejen ukrep, se tak dokaz lahko uporabi v kazenskem postopku, če gre za kataloško kaznivo dejanje.
Ker so bili namreč od izdaji odredbe preiskovalnega sodnika podani utemeljeni razlogi za sum storitve temeljne oblike tega kaznivega dejanja po prvem odstavku 183. člena KZ-1, ki je kataloško kaznivo dejanje, je uporaba izsledkov odrejenega ukrepa dovoljena tudi za dokazovanje privilegirane oblike tega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 183. člena KZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00023643
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8.. OZ člen 131, 131/1, 148.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - izključitveni razlog - premoženjska škoda - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa
Že sodišče prve stopnje je pri presoji protipravnosti ravnanja toženih strank pravilno upoštevalo sodno prakso, da toženec odgovarja za škodo le v primeru nezakonitih odločitev, ki so posledice namernega kršenja pravic zavarovancev. Da bi bila tožena stranka odgovorna za nastalo škodo tožniku, bi moralo ravnanje njunih zaposlenih biti takšno, da bi iz njih izhajala namera, da se izigrajo neke z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi njihovo ravnanje lahko šteli za samovoljno in arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in brez razlogov. Ravnanje nosilcev oblasti oziroma v obravnavanem primeru nosilca javnih pooblastil, je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava, ali kršitev določb postopka, nikakor še ne pomeni protipravnega ravnanja. Iz okoliščin konkretnega primera mora biti razvidno, da je organ pri izvajanju javne funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00022861
ZZZDR člen 123, 123/2, 132. ZSVI člen 27. ZPP člen 355, 355/1.
sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti - preživninske potrebe - dolžnost preživljanja - preživninska obveznost staršev - preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb - prenehanje preživninske obveznosti - izvršilni naslov - tožba na ukinitev preživnine - pritožbena obravnava - razveljavitev prvostopenjske sodbe - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje
Tožnik je sicer zatrjeval spremembe glede svojih preživninskih zmožnosti, vendar je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi se z njimi ukvarjalo oziroma ne da bi jih ugotavljalo. Izhajalo je namreč iz zmotnega materialnopravnega stališča in presojalo, ali so podani zakonski pogoji za plačevanje preživnine, kot jih določa 123. člen ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. Ob tem je spregledalo, da ne gre za (prvo) določitev preživnine, ker je o tem že pravnomočno odločeno, temveč za njeno spremembo, zato bi se moralo ukvarjati z vprašanjem, ali obstojijo okoliščine, ki sploh omogočajo spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine.
OZ člen 931, 932, 933, 935, 953, 953/1. ZPP člen 8.
premoženjsko zavarovanje - omejitev zavarovanih nevarnosti - izključitev obveznosti zavarovalnice - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - dokazna ocena - dokaz z izvedencem
Tožnik je že pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe s toženko vedel za razpoke na svojem zemljišču in z njimi povezano drsenje zemljišča, zato ni upravičen do zavarovalnine, saj je v zavarovalnih pogojih toženkina obveznost v takem primeru izrecno izključena (prvi odstavek 953. člena OZ). Tožniku pri tem ne pomaga dejstvo, da naj bi bila tudi toženka ob sklepanju pogodbe premalo skrbna. Prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, je dolžnost zavarovalca (931. člen OZ). Če jih zamolči, ima to za posledico odstopno upravičenje zavarovalnice (932. in 933. člen OZ), razen če so ji bile te okoliščine ob sklepanju pogodbe znane ali ji niso mogle ostati neznane (935. člen OZ). Pravkar navedeno pa nima nobenega vpliva na obseg zavarovalnega kritja, ki je naveden v zavarovalni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00023246
ZOR člen 360, 360/1, 361, 376, 376/1. ZUE člen 13, 13/4. ZPP člen 214, 214/1, 286. ZOZP člen 18. OZ člen 1060.
prometna nesreča - odškodnina - nepremoženjska škoda - poškodbe sopotnika v vozilu - zavarovalna vsota - mesečna renta - izgubljeni dohodek - avtomobilsko zavarovanje - izčrpanje zavarovalne vsote - zavarovalna pogodba - zastaranje odškodninske obveznosti - zaključek zdravljenja - objektivni zastaralni rok - nova škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - nesporna dejstva - prepozne trditve
Ker tožnik (potnik v enem od v nesreči udeleženih motornih vozil) v teku zastaralnega roka škode ni uveljavljal od drugo tožene zavarovalnice (pri njej je imel odgovornost zavarovano eden od lastnikov v nesreči udeleženih vozil), je obveznost drugo tožene zavarovalnice postala naturalna, kar pomeni, da je tožnikova pravica zahtevati izpolnitev od drugo tožene zavarovalnice prenehala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00021827
OZ člen 82, 199. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 457, 457/3.
upravljanje večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - izjava volje - razlaga izjave volje - sporno pogodbeno določilo - razlaga nejasnih pogodbenih določil - poslovodstvo brez naročila - neopredelitev do odločilnih dejstev - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik ni dokazal, da vložitev tožbe, v zvezi s katero so nastali stroški, katerih povrnitev zahteva od toženca, temelji na sklepu etažnih lastnikov. Iz tožbenih navedb ne izhaja niti sklep, da tožnik od toženca zahteva povrnitev sorazmernega dela stroškov pravdnega postopka na podlagi določb o poslovodstvu brez naročila. Po 199. členu OZ se sme kdo tujega posla lotiti nepoklicano samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. Trditev, da je prejšnji upravnik po prejemu začasne odredbe izročil sredstva etažnih lastnikov, ne zadostuje za sklep, da bi etažnim lastnikom v nasprotnem primeru nastala škoda ali bi izostal nastanek koristi. Tožbeni zahtevek za povrnitev sorazmernega dela stroškov pravde zato ni utemeljen.