ZZVZZ člen 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici zaradi poškodbe rame stanje iz 3. točke 1. odstavka 45. člena POZZ ni bilo podano. Pomeni, da pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja niso izpolnjeni.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje - psihično nasilje - ponižanje ali prestrašenost - obrazloženost sodne odločbe - zavrnitev dokaznih predlogov
Pritožnik pravilnosti izpodbijane sodbe ne more omajati z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo obdolženčev zagovor, v katerem je ta pojasnil, da se izrečenih besed oškodovanki zaradi časovne oddaljenosti ne spomni, da je šlo za zdravo "zafrkancijo" in da oškodovanke ni želel prizadeti. Sodišče prve stopnje je v izčrpni obrazložitvi izpodbijane sodbe argumentirano in prepričljivo utemeljilo, zakaj takšnega zagovora ni mogoče sprejeti, zato pritožnik dvoma v pravilnost dokazne presoje ne more vnesti zgolj s podajanjem lastnega mnenja, da je bil obdolženčev zagovor verodostojen. Pritožbeno vztrajanje, da oškodovanka obdolžencu nikoli ni izrecno rekla, naj preneha z neprimernim govorjenjem, je brez uspeha, saj je sodišče prve stopnje na podlagi prepričljive izpovedbe oškodovanke pravilno presodilo, da je ta obdolžencu tudi besedno izrazila svoje nestrinjanje z njegovim početjem, čemur lahko sodišče druge stopnje glede na naravo inkriminiranih besed z gotovostjo verjame. V tej zvezi je sicer že v izpodbijani sodbi pravilno poudarjeno, da oškodovanki glede na besede iz izreka sodbe sploh ne bi bilo potrebno odreagirati in od obdolženca zahtevati, naj s takšnim govorjenjem preneha, saj je vsakomur jasno, da inkriminirano izražanje v medsebojni komunikaciji na delovnem mestu ni le neprimerno, temveč tudi žaljivo, vulgarno in za obdolženca, ki je po poklicu policist, nesprejemljivo.
alternativna izvršitev kazni zapora - hišni zapor - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora
Rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom določen v 129. a členu ZKP začne teči od pravnomočnosti sodbe oziroma od vročitve prepisa pravnomočne sodbe obsojencu, s katero je bila obsojencu zaporna kazen izrečena in ne od vročitve sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se zaradi neizpolnjevanja nalog iz dela v splošno korist, kazen zapora (v celoti) izvrši.
Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek (kot v konkretnem primeru pri zahtevku na razveljavitev arbitražne odločbe in obnovo postopka arbitraže), mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta, če je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Za takšen primer gre v predmetni zadevi, zato je zaključek sodišča, da tožnica tožbe ni popravila v skladu z navodili in je ta nepopolna, pravilen že iz tega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022513
ZPP člen 13, 181, 189. ZD člen 28, 28/2, 142. OZ člen 346.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ipso iure dedovanje - smrt stranke med postopkom - sposobnost biti stranka - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes - izterljivost terjatve - zastaranje - litispendenca
Pri reševanju predhodnega vprašanja sodišče ni omejeno na ugotavljanje pravnega razmerja le med pravdnimi strankama in lahko obravnava tudi pravna razmerja, v katerih so vključene tretje osebe. Tudi če je zgrešena pasivna legitimacija, je mogoče v okviru predhodnega vprašanja odločiti o ničnosti pogodbe.
Dedič, ki se ni odpovedal dediščini, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. S smrtjo toženke so njeni dediči vstopili tudi v njen materialnopravni položaj, kar pomeni, da toženci odgovarjajo za njene obveznosti solidarno, vendar vsak le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se upošteva vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Tožnici imata zato pravi interes, da se ugotovi terjatev pokojne toženke do prvotoženca in njegove žene, ker pokojna toženka ob smrti ni imela premoženja.
Za vsebinsko presojo odločilnih dejstev je v obravnavani zadevi relevantna ugotovitev, da je opisana ravnanja, ki so jih oškodovanke v smislu erotičnih in "body to body" masaž zaradi zadovoljevanja spolnih zahtev strank vnaprej nedoločenih po številu, izvajale za denarno korist oziroma plačilo, moč uvrstiti med spolna dejanja torej v pojem prostitucije.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - direktor - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Glede zaposlitve pri toženi stranki s 1. 5. 2017 je tožena stranka podala ugovor ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Dokazala je, da tožnik ni bil pooblaščen za sklenitev pogodbe, ki je bila sklenjena brez njene vednosti, soglasja ali odobritve.
Poleg tega se je pogodba o zaposlitvi, četudi je bila sklenjena za delovno mesto direktorja, po vsebini nanašala na opis delovnih nalog vzgojiteljice za poln delovni čas, česar pa tožnik dejansko ni nikoli opravljal. Takšna pogodba o zaposlitvi ne more ustvarjati pravnih učinkov za vtoževano obdobje.
Glede vsebine tožnikovega dela je bilo že omenjeno, da je tožnik od leta 2015, ko je postal zakoniti zastopnik tožene stranke, vse do 9. 9. 2017 ves čas opravljal enako delo in v enakem obsegu: skrbel je za finančni del poslovanja tožene stranke (plačevanje računov dobaviteljem, plačevanje najemnine, izdajanje položnic, itd.), kar je po lastni izpovedi opravljal največ dve uri na dan. Opravljal je torej tipične funkcije, ki ne pomenijo podrejenosti, ene izmed pomembnih elementov delovnega razmerja. Presoji sodišča prve stopnje, da tudi po vsebini ni šlo za delovno razmerje, pritožba niti ne nasprotuje.
Prvi odstavek 73. člen ZDR-1 daje poslovodni osebi zgolj možnost, ne pa pravice, da se z njo sklene pogodba o zaposlitvi. Zato pritožbeno sodišče še dodaja, da institut transformacije že v osnovi ni namenjen primerom, ki se nanašajo na delovno mesto direktorja, kot je bilo tožnikovo. To je še dodaten, bistven razlog za pravilno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov - sklep o stvarni nepristojnosti - sklep procesnega vodstva - stvarna pristojnost
Obširne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje svoj stališče, da bi se sodišče prve stopnje moralo izreči za stvarno nepristojno za celotni tožbeni zahtevek, torej, da bi se moralo izreči za nepristojno tudi za del zahtevka, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017, so za pravilnost izpodbijane odločitve pravno nerevantne in so lahko le predmet presoje v postopku, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017.
najemna pogodba za poslovni prostor - podnajem - uporaba tuje stvari - uporabnina - kršitev pogodbenih obveznosti - teorija realizacije pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe
V primeru, ko v najem dane prostore uporablja nekdo tretji, najemodajalec ni prikrajšan, tretji pa ne obogaten na račun najemodajalca, ker uporaba stvari v času najema pripada najemniku in ne lastniku. Najemno razmerje torej preprečuje nastanek neupravičene obogatitve v razmerju lastnika do tretje osebe in s tem tudi uporabo 190. in 198. člena OZ.
izročitev tujca tuji državi - postopek za izročitev - pravica do izjave
Po končanem poizvedbenem postopku za izročitev tujca odreditveni državi mora preiskovalni sodnik s svojim stališčem, pa čeprav je za tujca ugodno, seznaniti tujca in njegovega zagovornika, da se zadosti pravici do izjave po členu 22 Ustave RS.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00023033
OZ člen 49, 86, 119. ZVPot člen 1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2.
lizing pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula - varstvo potrošnikov - pojem povprečnega potrošnika - potrošnik - načelo vestnosti in poštenja - prevara - oderuštvo - ničnost pogodbe
Za potrošniške pogodbe je mogoče šteti le tiste, katerih namen je zadovoljevanje posameznikovih lastnih potreb v smislu lastne potrošnje. ZPotK, ZVPot in Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah namreč potrošnika definirajo kot (vsako) fizično osebo, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni bil v stiski, prav tako pa ni mogoče govoriti niti o neizkušenosti ali lahkomiselnosti tožnika, ki bi jo tožena stranka izkoristila.
Ker tožnik ni potrošnik, prav tako pa ne neizkušena ali lahkomiselna oseba, ravnanja tožene stranke (ko tožniku ni posebej pojasnjevala pomena valutne klavzule) ni mogoče označiti kot takšnega, ki bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1, 180a, 180a/1, 180a/1-2.
zavrženje tožbe - dopolnitev ali poprava tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - popolnost tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - rok za popravo tožbe - prekluzivni rok - vsebina tožbe - identifikacijski podatek
Ker mora popolnost tožbe zagotoviti tožnik, so nepomembne pritožbene navedbe, da je toženka pri istem sodišču udeležena v več izvršilnih postopkih, iz katerih so razvidni njeni podatki.
Dopolnitev tožbe v pritožbi je prepozna, saj je rok za popravo tožbe prekluzivne narave.
podlage odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost osnovne šole - protipravno ravnanje - dokazovanje - vzročna zveza - nasilje v družini - dokazna ocena - škoda - posredni oškodovanec
Pritožniki skušajo v pritožbenem postopku zatrjevano škodo povezati predvsem z po njihovih trditvah neupravičeno in nepravilno izvedeno delavnico, a s tem ne morejo uspeti. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, toženka namreč pri njeni izvedbi ni ravnala protipravno. Tudi ugotovljen potek delavnice ne daje podlage za sklep o obstoju vzročne zveze, saj zaradi načina, na katerega je bila izvedena, prvi tožnici zatrjevane škode ni mogla povzročiti. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so posledice, ki jih je utrpela prva tožnica, posledica stiske in občutkov krivde zaradi dogajanja, ki ga je sprožila njena pripoved na delavnici, ne pa njene izvedbe oziroma načina na katerega je bila izvedena. Izvedba delavnice pa ni mogla povzročiti škode niti drugi tožnici in tretjemu tožniku, saj na njej niti nista sodelovala, kot posredna oškodovanca pa do povračila škode nista upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022751
ZPP člen 8. OZ člen 52, 346. SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 48/3.
dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - zastaranje verzijskega zahtevka - pravni prednik - izguba posesti - posredna posest - pravilna dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov
Dogovor o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu nepremičnine z gradnjo mora biti izrecen, ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato je zgrajeni objekt pripadel lastniku zemljišča. Pri tem ni bistveno, ali je ta sporni objekt štel za svojega in ali je z njim pravno razpolagal.
Verzijski zahtevek graditelja, ki je z gradnjo povečal vrednost tuje nepremičnine, preneha z zastaranjem v petih letih od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine.
izbrisna tožba - sporen obseg zapuščinskega premoženja - razveljavitev sklepa o dedovanju - vrnitev v zapuščino - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - dedni dogovor - vsebina dogovora - dediči denacionalizacijskega upravičenca - pisno soglasje - čas in kraj sklenitve pogodbe - pravni učinek - postopek denacionalizacije - tek upravnega postopka
Zakonita dedinja je s podpisom vsebine dednega dogovora v skladu z 81. členom ZDen soglašala z oporočnim razpolaganjem glede tega premoženja, ki je pripadalo oporočiteljici na podlagi denacionalizacije. Čeprav je šlo za izjavo zakonite dedinje (ki predstavlja dedno izjavo) pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ima v luči drugega odstavka 80. člena ZDen pravni učinek glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, saj je bila dana v postopku denacionalizacije, ki je mišljen v časovnem smislu, torej ko je bil postopek denacionalizacije za premoženje, ki je predmet te tožbe, že v teku. Pri dednem dogovoru tudi ni šlo za nedovoljeno razpolaganje s premoženjem v luči 88. člena ZDen, saj se prepoved razpolaganja (prodaje, odsvojitve) glede premoženja, katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, nanaša na zavezance vrnitve, ne pa na tovrstno razpolaganje dedičev upravičenke v času teka postopka denacionalizacije, s katerim ni prišlo do poslabšanja položaja denacionalizacijske upravičenke. Z odločbo o denacionalizaciji se je udejanjil dedni dogovor, s katerim je oporočni dedič pridobil lastninsko pravico z dedovanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00021827
OZ člen 82, 199. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 457, 457/3.
upravljanje večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - izjava volje - razlaga izjave volje - sporno pogodbeno določilo - razlaga nejasnih pogodbenih določil - poslovodstvo brez naročila - neopredelitev do odločilnih dejstev - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik ni dokazal, da vložitev tožbe, v zvezi s katero so nastali stroški, katerih povrnitev zahteva od toženca, temelji na sklepu etažnih lastnikov. Iz tožbenih navedb ne izhaja niti sklep, da tožnik od toženca zahteva povrnitev sorazmernega dela stroškov pravdnega postopka na podlagi določb o poslovodstvu brez naročila. Po 199. členu OZ se sme kdo tujega posla lotiti nepoklicano samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. Trditev, da je prejšnji upravnik po prejemu začasne odredbe izročil sredstva etažnih lastnikov, ne zadostuje za sklep, da bi etažnim lastnikom v nasprotnem primeru nastala škoda ali bi izostal nastanek koristi. Tožbeni zahtevek za povrnitev sorazmernega dela stroškov pravde zato ni utemeljen.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - kršitev načela ne bis in idem - realni stek - nadaljevano kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi podana zgoraj navedena povezava med kasneje odkritim kaznivim dejanjem poslovne goljufije obdolženca, o katerem je odločalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, in pred tem obravnavanim nadaljevanim kaznivim dejanjem poslovne goljufije, o katerem je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 22444/2015 z dne 12. 1. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 22444/2015 z dne 9. 1. 2018. Natančna primerjava opisov dejanj obeh sodb pokaže, da gre za ista izvršitvena dejanja obdolženca, ki so tudi časovno povezana. Zakonska rehabilitacija (ob izpolnjenih pogojih) namreč nastopi, četudi sodba iz kazenske evidence fizično ni izbrisana. Ker obdolženi I. V. v času teka zastaralnega roka ni storil enako hudo ali hujše kaznivo dejanja (obsojenec je bil sicer kasneje obsojen še za nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije (glej točki 4 in 6), vendar je bilo to kaznivo dejanje izvršeno pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja), je kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje zastaral 15. 11. 2018, to je v času po izreku prvostopenjske sodbe in pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču.
Ker je razrešitev predmetnega spora in odločitev, ali je tožnik v celoti oproščen plačila prispevka za plačilo institucionalnega varstva za upravičenko ali ne, odvisna od odločitve o predhodnem vprašanju veljavnosti oziroma o zatrjevani ničnosti spremembe pogodbe, o tem vprašanju pa še ni bilo odločeno, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Zakonske zamudne obresti so od zapadlosti posameznega zneska v plačilo do plačila priznane brez vsakršne dejanske in pravne utemeljitve. Narava navedene procesne kršitve je takšna, da je pritožbeno sodišče ne more odpravljati, saj bi v nasprotnem prevzelo vlogo prvostopenjskega sodišča pri utemeljevanju pisnih odpravkov sodnih odločb, ki morajo v dejanskem in pravnem pogledu biti takšne, da jih je sploh mogoče preizkusiti. Na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP je zato potrebno izpodbijani del sodbe razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022039
KZ člen 234a, 234a/1. ZKP člen 358, 358-1.
poslovna goljufija - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - preslepitev - preslepitveni namen - oprostilna sodba - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Opis izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, mora navajati konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče določeno sklepati, da so bila storilčeva aktivna ravnanja ob sklenitvi posla ali tekom njegovega izvajanja, prazna in neresnična (lažna), zamolčanje oz. prikrivanje kot opustitveno ravnanje pa izvršeno v takih okoliščinah, da se je storilec zaradi njih zavedal, da pogodbeni stranki kljub pogodbeni zavezi ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti.
Preslepitveno ravnanje, kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja, ni ustrezno konkretizirano, saj omogoča več različnih razlag.
Da bi opis obravnavanega kaznivega dejanja zadostil zahtevi po konkretizaciji znaka preslepitve v smislu izvršitvenega ravnanja, bi moral vsebovati najmanj sintezo analize dejanskih okoliščin, kakršno je v pritožbi predstavila državna tožilka, saj se nanaša na prilive in odlive družbe na dveh transakcijskih računih, izvršbe na podlagi sodnih sklepov ter na podatke o izpolnjevanju davčnih obveznosti in obveznosti do delavcev.