CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00022861
ZZZDR člen 123, 123/2, 132. ZSVI člen 27. ZPP člen 355, 355/1.
sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti - preživninske potrebe - dolžnost preživljanja - preživninska obveznost staršev - preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb - prenehanje preživninske obveznosti - izvršilni naslov - tožba na ukinitev preživnine - pritožbena obravnava - razveljavitev prvostopenjske sodbe - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje
Tožnik je sicer zatrjeval spremembe glede svojih preživninskih zmožnosti, vendar je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi se z njimi ukvarjalo oziroma ne da bi jih ugotavljalo. Izhajalo je namreč iz zmotnega materialnopravnega stališča in presojalo, ali so podani zakonski pogoji za plačevanje preživnine, kot jih določa 123. člen ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. Ob tem je spregledalo, da ne gre za (prvo) določitev preživnine, ker je o tem že pravnomočno odločeno, temveč za njeno spremembo, zato bi se moralo ukvarjati z vprašanjem, ali obstojijo okoliščine, ki sploh omogočajo spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine.
sorazmerni del pokojnine - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da ZPIZ-2B, ki ureja dvojni status uživalcev pokojnin z delno vključitvijo v obvezno zavarovanje in izplačevanje sorazmernega dela pokojninske dajatve, ni v neskladju z Ustavo.
Čeprav je v pravnomočno odločbo načeloma mogoče poseči le pod pogoji, na način in v postopkih, ki jih določa zakon, torej z izrednimi pravnimi sredstvi, je po sodni praksi revizijskega sodišča v pravnomočno odločbo o uživanju oziroma izplačevanju pokojninskih in invalidskih dajatev mogoče poseči v rednem postopku, če po pravnomočnosti nastopijo okoliščine, zaradi katerih ni več vseh dejanskih in pravnih pogojev za njeno izplačevanje. Če so nove dejanske okoliščine, nastale po izdaji odločbe o priznani pravici, in nova dejstva z vidika uporabe prava takšna, da zakon uživanja pravice ne dopušča več, jih zavarovanec ne sme več uživati. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju toženec odloči z odločbo o ugotovitvi preplačila skladno s 194. členom ZPIZ-2. Nastop novih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, ki je bila že uresničena z izplačili prejemkov, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.
izročitev tujca tuji državi - postopek za izročitev - pravica do izjave
Po končanem poizvedbenem postopku za izročitev tujca odreditveni državi mora preiskovalni sodnik s svojim stališčem, pa čeprav je za tujca ugodno, seznaniti tujca in njegovega zagovornika, da se zadosti pravici do izjave po členu 22 Ustave RS.
obstoj delovnega razmerja - stečajni postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi - volja - pogodba o delu (podjemna pogodba)
Ne ZDR-1 in ne ZFPPIPP stečajnemu upravitelju ne nalagata obveznosti, da ob začetku stečajnega postopka odpove vse pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Oba zakona stečajnemu upravitelju dajeta to možnost, kadar delo določenih delavcev zaradi začetka stečajnega postopka oziroma prisilne likvidacije postane nepotrebno. Tudi v sodni praksi je zavzeto stališče, da za stečajnega upravitelja glede na določbe ZFPPIPP ne velja obveznost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem.
Ustaljena sodna praksa je, da v sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja volja delavca oziroma delodajalca ni bistvena okoliščina.
Zakonske zamudne obresti so od zapadlosti posameznega zneska v plačilo do plačila priznane brez vsakršne dejanske in pravne utemeljitve. Narava navedene procesne kršitve je takšna, da je pritožbeno sodišče ne more odpravljati, saj bi v nasprotnem prevzelo vlogo prvostopenjskega sodišča pri utemeljevanju pisnih odpravkov sodnih odločb, ki morajo v dejanskem in pravnem pogledu biti takšne, da jih je sploh mogoče preizkusiti. Na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP je zato potrebno izpodbijani del sodbe razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
najemna pogodba za poslovni prostor - podnajem - uporaba tuje stvari - uporabnina - kršitev pogodbenih obveznosti - teorija realizacije pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe
V primeru, ko v najem dane prostore uporablja nekdo tretji, najemodajalec ni prikrajšan, tretji pa ne obogaten na račun najemodajalca, ker uporaba stvari v času najema pripada najemniku in ne lastniku. Najemno razmerje torej preprečuje nastanek neupravičene obogatitve v razmerju lastnika do tretje osebe in s tem tudi uporabo 190. in 198. člena OZ.
OZ člen 931, 932, 933, 935, 953, 953/1. ZPP člen 8.
premoženjsko zavarovanje - omejitev zavarovanih nevarnosti - izključitev obveznosti zavarovalnice - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - dokazna ocena - dokaz z izvedencem
Tožnik je že pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe s toženko vedel za razpoke na svojem zemljišču in z njimi povezano drsenje zemljišča, zato ni upravičen do zavarovalnine, saj je v zavarovalnih pogojih toženkina obveznost v takem primeru izrecno izključena (prvi odstavek 953. člena OZ). Tožniku pri tem ne pomaga dejstvo, da naj bi bila tudi toženka ob sklepanju pogodbe premalo skrbna. Prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, je dolžnost zavarovalca (931. člen OZ). Če jih zamolči, ima to za posledico odstopno upravičenje zavarovalnice (932. in 933. člen OZ), razen če so ji bile te okoliščine ob sklepanju pogodbe znane ali ji niso mogle ostati neznane (935. člen OZ). Pravkar navedeno pa nima nobenega vpliva na obseg zavarovalnega kritja, ki je naveden v zavarovalni pogodbi.
Določilo, da se lahko pogodba proti volji potrošnika obnovi in je na potrošniku obveznost plačila nesorazmerno visokega nadomestila, če ta ne izpolni pogodbenih zahtev po obličnosti odstopne izjave, predstavlja nepošten pogodbeni pogoj v skladu z 12. alinejo tretjega odstavka 24. člena ZVPot.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022060
SZ-1 člen 90, 93, 93/1, 93/2, 94, 94-3, 98, 100, 100-2, 103, 103/1, 103/1-11, 103/5, 109. OZ člen 191, 193.
najemna pogodba - najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno razmerje - prenehanje najemne pogodbe - veljavnost najemne pogodbe - profitna najemnina - neprofitna najemnina - dogovor o višini najemnine - bivši imetnik stanovanjske pravice - uporabnik stanovanja - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - pravna zmota - dobra vera - povrnitev vlaganj najemnika stanovanja - povrnitev lastnih vlaganj najemnika - pobot - zamudne obresti - uporabnina
Toženec je svojo dobrovernost glede upravičenja do neprofitne najemnine od smrti najemnice (bivše imetnice stanovanjske pravice) utemeljeval s prepričanjem, da je kot univerzalni naslednik po samem zakonu vstopil v njen pravni položaj. Njegova zmota je odraz nepoznavanja prava, ki pa ne more biti opravičljiva.
Pogodbeni stranki sta se v najemni pogodbi dogovorili, da najemnica ne sme spreminjati stanovanjskih prostorov ter vgrajene opreme in naprav v stanovanju brez predhodnega pisnega soglasja tožeče stranke. Ker takšnega soglasja ni imela, saj tožeče stranke o nameravanih delih sploh ni obvestila, toženec na tej pravni podlagi ne more zahtevati povrnitve večvrednosti stanovanja. Ob odsotnosti soglasja tožeče stranke in odločbe stanovanjske inšpekcije bi bil upravičen do povrnitve stroškov izvedenih del le, če bi bilo popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje in zdravje stanovalcev, ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo (druga alineja 100. člena SZ-1).
S podpisom na menici avalist jamči, da bo menični dolžnik, za katerega jamči, plačal menico. Odgovornost avalista je samostojna in abstraktna. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznost dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok, vendar odgovarja tudi, če je njegova obveznost nična. Odvisnost in povezanost meničnega poroštva s temeljnim dolgom glavnega meničnega zavezanca je zgolj v tem, da dolg mora obstajati, sicer pa se pravne posledice meničnega poroštva obravnavajo samo na podlagi meničnega prava. Prevzem meničnega poroštva ne pomeni tudi poroštva za obveznosti iz temeljnega posla.
V obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz sistema socialne varnosti, ki so taksativno opredeljeni v 1. odstavku 7. člena ZDSS-1 o stvarni pristojnosti sodišč, za katere po 71. členu ZDSS-1 dejansko ni taksne zavezanosti. Gre namreč za spor o odškodninski terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti po 2. odstavku 7. člena ZDSS-1, o čemer je bilo razsojeno s sodbo. Na tovrstne spore pa se taksna oprostitev iz 71. člena ZDSS-1 ne nanaša. Pomeni, da za njih obstaja taksna zavezanost tožečih strank, vključno z vsemi pravnimi posledicami iz ZST-1 in relevantnih določbah ZPP, če taksa v predpisanem roku za posamezno procesno ravnanje ni plačana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022039
KZ člen 234a, 234a/1. ZKP člen 358, 358-1.
poslovna goljufija - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - preslepitev - preslepitveni namen - oprostilna sodba - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Opis izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, mora navajati konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče določeno sklepati, da so bila storilčeva aktivna ravnanja ob sklenitvi posla ali tekom njegovega izvajanja, prazna in neresnična (lažna), zamolčanje oz. prikrivanje kot opustitveno ravnanje pa izvršeno v takih okoliščinah, da se je storilec zaradi njih zavedal, da pogodbeni stranki kljub pogodbeni zavezi ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti.
Preslepitveno ravnanje, kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja, ni ustrezno konkretizirano, saj omogoča več različnih razlag.
Da bi opis obravnavanega kaznivega dejanja zadostil zahtevi po konkretizaciji znaka preslepitve v smislu izvršitvenega ravnanja, bi moral vsebovati najmanj sintezo analize dejanskih okoliščin, kakršno je v pritožbi predstavila državna tožilka, saj se nanaša na prilive in odlive družbe na dveh transakcijskih računih, izvršbe na podlagi sodnih sklepov ter na podatke o izpolnjevanju davčnih obveznosti in obveznosti do delavcev.
motenje posesti - posestno varstvo - meja med parcelama - neurejena meja - sporna meja - spor o lastninski pravici na delu parcele - posest - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - ekonomski interes - ugotovitveni zahtevek - trditvena podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja
Prodajna pogodba lahko dokazuje le lastninsko upravičenje in s tem pravico do posesti, ki pa se v postopku motenja posesti ne upošteva. Samo po sebi ne izkazuje tudi izvrševanja oblasti nad stvarjo. Posest ima le tisti, ki dejansko izvršuje oblast nad stvarjo. Tako obstoj pravne podlage za pridobitev pravice do posesti ne more vplivati na zahtevek iz naslova motenja posesti.
Pri poimenovanju posestne meje oziroma ločnice v naravi, do katere je tožeča stranka izvrševala posest na nepremičnini, ne gre za določitev katastrske meje v pravnem pomenu, saj je meja med strankama očitno sporna in bo to predmet drugega postopka. Gre zgolj za objektivizacijo posestnega stanja oziroma za opredelitveni pojem, kam mora postaviti ograjo, s katero se bo vzpostavilo prejšnje posestno stanje.
odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - umik tožbe
Sodišče prve stopnje je napačno poudarilo kot odločilno, da tožba ni bila umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka. Tožnik je namreč delni umik tožbe podal takoj po delni izpolnitvi zahtevka, v preostalem delu pa tožbe niti ni umaknil zaradi izpolnitve, da bi bila relevantna razlaga pojma ''takoj'' iz 158. člena ZPP. Delež izpolnitve se šteje kot tožnikov delež uspeha (21 %), kar pomeni, da je tožena stranka uspela v 79 %, kar je potrebno upoštevati pri odmeri stroškov postopka.
izbrisna tožba - sporen obseg zapuščinskega premoženja - razveljavitev sklepa o dedovanju - vrnitev v zapuščino - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - dedni dogovor - vsebina dogovora - dediči denacionalizacijskega upravičenca - pisno soglasje - čas in kraj sklenitve pogodbe - pravni učinek - postopek denacionalizacije - tek upravnega postopka
Zakonita dedinja je s podpisom vsebine dednega dogovora v skladu z 81. členom ZDen soglašala z oporočnim razpolaganjem glede tega premoženja, ki je pripadalo oporočiteljici na podlagi denacionalizacije. Čeprav je šlo za izjavo zakonite dedinje (ki predstavlja dedno izjavo) pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ima v luči drugega odstavka 80. člena ZDen pravni učinek glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, saj je bila dana v postopku denacionalizacije, ki je mišljen v časovnem smislu, torej ko je bil postopek denacionalizacije za premoženje, ki je predmet te tožbe, že v teku. Pri dednem dogovoru tudi ni šlo za nedovoljeno razpolaganje s premoženjem v luči 88. člena ZDen, saj se prepoved razpolaganja (prodaje, odsvojitve) glede premoženja, katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, nanaša na zavezance vrnitve, ne pa na tovrstno razpolaganje dedičev upravičenke v času teka postopka denacionalizacije, s katerim ni prišlo do poslabšanja položaja denacionalizacijske upravičenke. Z odločbo o denacionalizaciji se je udejanjil dedni dogovor, s katerim je oporočni dedič pridobil lastninsko pravico z dedovanjem.
ZZVZZ člen 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici zaradi poškodbe rame stanje iz 3. točke 1. odstavka 45. člena POZZ ni bilo podano. Pomeni, da pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00022616
URS člen 17, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 2. ZPP člen 213, 245, 245/1, 254, 254/2, 254/3, 287, 337.
pojasnilna dolžnost - zdravniška napaka (medicinska napaka) - enako varstvo pravic - nov izvedenec - nedovoljena pritožbena novota - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnjen zahtevek
Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - spor o veljavnosti oporoke - spor o obstoju oporoke - vezanost stranke na napotitveni sklep - spor o obsegu zapuščine - darila - obstoj darila - manj verjetna pravica
Breme dokazovanja daril je praviloma na tistem, ki trdi, da so bila darila dana. V korist takšnemu stališču govorijo s tovrstnim zatrjevanjem povezan interes takšnega dediča, da se njegovemu sodediču darila vračunajo v dedni deleža, kot tudi sama okoliščina otežkočenega dokazovanja negativnih dejstev. Drugačna bi bila zgolj situacija, če bi dedič, ki obstoj darila zatrjuje, to dokazoval s predložitvijo darilne pogodbe. V primeru, kot je predmetni, ko to dokazuje zgolj s posrednimi dokazi, pa je breme dokazovanja na dediču, ki obstoj darila (danega v korist sodediča) zatrjuje. Tudi v tem primeru je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 213. člena ZD.
ZIZ člen 38, 38/8, 197, 237. ZNP člen 35, 35/1, 123.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - plačilo izvršilnih stroškov
V konkretnem primeru se je postopek za delitev solastnih nepremičnin v skladu 123. členom ZNP (na predlog predlagateljic) nadaljeval s prodajo stvari (nepremičnin) po določbah ZIZ o razdelitvi stvari. To pa narekuje tudi uporabo določbe 237. člena ZIZ, ki predvideva, da plačajo (s tem povezane) stroške izvršbe vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na stvari.