Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da je pomanjkljiva trditvena podlaga tožeče stranke glede obstoja nadur, njihovega števila in višine urne postavke. To ne drži. Tožeča stranka je v tožbi in nadaljnjih vlogah zadosti konkretizirano zatrjevala, da je njen pravni prednik opravljal nadurno delo, število opravljenih neplačanih nadur je konkretizirala na podlagi internih obračunov, ki so priloženi plačilnim listam, opredelila pa je tudi višino urne postavke za opravljene nadure. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru trditvene podlage in tožbenega zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022613
ZKP člen 277, 277/1, 402, 402/3. KZ-1 člen 37, 37/1, 240, 240/1, 240/2. ZGD-1 člen 264, 529, 529/2, 530, 530/1, 530/1-1, 530/1-2, 541, 541/1, 542, 542/2, 543, 545, 545/1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - pogodba o obvladovanju - odvisna in obvladujoča družba - pogodbeni koncern - dejanski koncern - škodljiv pravni posel - organi vodenja ali nadzora
Senat sodišča prve stopnje je svojo odločitev, da ugovorom zagovornikov obdolženih ugodi in obtožbe ne dopusti, kazenski postopek pa ustavi, oprl na določbo 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, po kateri se obtožbe ne dopusti in kazenski postopek ustavi, če dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje. Senat sodišča prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložil, da protipravnost ravnanja izključujejo zakonske določbe ZGD-1, ki urejajo vodenje in odgovornost obvladujoče družbe, in sicer so to določbe 541., 542. in 543. člena ZGD-1.
Čeprav pritožba tega izrecno ne navede, pa je ob preizkusu njenih pritožbenih izvajanj ugotoviti, da je senat sodišča prve stopnje svojo odločitev, da dejanje ni protipravno, utemeljil na podlagi napačnih določb ZGD-1, kar pritožba tudi smiselno zatrjuje. Senat sodišča prve stopnje je namreč protipravnost dejanja izključil na podlagi določb, ki urejajo pravila o vodenju in odgovornosti, kadar je sklenjena pogodba o obvladovanju (t.i. pogodbeni koncern, 2. alineja prvega odstavka 530. člena v povezavi z 541. členom ZGD-1), pri tem pa stranke ne zatrjujejo, da bi bilo med družbama taka pogodba sklenjena, niti to ne izhaja iz podatkov spisa. Iz opisa dejanja namreč izhaja, da so vpletene družbe med seboj povezane s kapitalskimi deleži in na tej podlagi so med njimi vzpostavljeni odnosi obvladujoča-odvisna družba. V gospodarskem pravu namreč velja domneva, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež (drugi odstavek 529. člena ZGD-1). Gre za t.i. dejanski koncern, ki ga sestavljajo ena obvladujoča družba in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe (1. alineja prvega odstavka 530. člena ZGD-1).
Razlikovanje med pogodbenim dejanskim koncernom je v obravnavanem primeru pomembno vprašanje pri presoji, ali so izpolnjeni zakonski znaki obdolžencem očitanih kaznivih dejanj.
spor majhne vrednosti - število vlog - dopustno število vlog - pravočasno navajanje dejstev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Po tem pravdni stranki lahko vložita še vsaka po eno vlogo. V njej lahko tožeča stranka odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo, tožena pa na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-2.
dodatek za vodenje in poveljevanje - pripadnik Slovenske vojske
Člen 11 Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami je v spornem času v drugi alineji prvega odstavka določal, da dodatek za poveljevanje v MOM znaša 300,00 EUR za poveljnike oddelkov, enotovne podčastnike voda, njemu enake ali višje enote, sektorske podčastnike, namestnike poveljnika čete, njemu enake ali višje enote ter namestnike načelnika odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote oziroma za vodje - inštruktorje na tej ravni. Z 20. 5. 2017 (Ur. l. RS, št. 25/2017) je začel veljati drugi odstavek 11. člena Uredbe, da enake ali višje enote iz prejšnjega odstavka v MOM določi minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske oziroma Obveščevalno varnostne službe.
Slednja ureditev, ki je natančneje predpisala način določitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere Uredba veže dodatek za poveljevanje, ne pomeni, da že pred 20. 5. 2017 ni bilo v pristojnosti tožene stranke, da določi funkcije, na katere veže dodatek. Vseskozi je v pristojnosti tožene stranke, da določi, katere enote se štejejo za enake ali višje od tistih, na katere Uredba veže dodatek za poveljevanje. Kot navaja pritožba, gre za pristojnost tožene stranke, v katero sodišče na predlog delavca ne more posegati. Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke (Pdp 38/2017). Pripadnik Slovenske vojske ne more v tovrstnem sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo
Ob dejstvu, da je bilo med drugim ugotovljeno, da so bila okna v hiši zatemnjena, zaznaval pa se je tudi močan vonj po konoplji, poraba električne energije pa se je enormno povečala, saj je za več kot dvakrat presegala povprečje slovenskega odjemalca, kar nikakor ni mogoče pripisati le uporabi klimatskih naprav, ki bi jih naj v poletnih mesecih uporabljala obdolženca, kot skuša to prikazati pritožnik, pritožba s prikazovanjem, da za izdajo odredbe ni bilo utemeljenih razlogov, zaradi česar je le-ta nezakonita, nikakor ne more prepričati.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/1-b, 25. ZPP člen 18, 18/3, 76, 76/1. ZMZPP člen 52, 52/1.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - uporaba določb uredbe - razmerje z mednarodnim elementom - kraj izpolnitve obveznosti - sporazum o pristojnosti avstrijskega sodišča - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - podružnica pravne osebe - sposobnost biti pravdna stranka
Uredba (EU) št. 1215/2012 za dva najpomembnejša tipa pogodb (prodajna pogodba in pogodba o storitvah) v pododstavku (b) člena 5(1) avtonomno določa, kaj šteje za kraj izpolnitve pogodbe, in sicer določa dvoje: (1) da je v vsakem primeru kot kraj izpolnitve obveznosti odločilen kraj, kjer se izpolnjuje karakteristična izpolnitev (pri prodajni pogodbi izročitev stvari, pri pogodbi o storitvah oprava storitve), tudi če gre za tožbo za plačilo denarnega zneska (npr. kupnine), in (2) kraj, ki velja za kraj izpolnitve je določen evroavtonomno: to je pri prodajni pogodbi kraj, kamor so bile dostavljene stvari, pri pogodbah o storitvah pa je to kraj, kjer se opravlja storitev. Kraja izpolnitve obveznosti torej ne določimo po kraju izpolnitve obveznosti, na katero se nanaša tožba (vtoževana obveznost, npr. plačilo denarnega zneska).
V obravnavanem primeru temelj spora predstavljajo izvajalske pogodbe. Skladno z določbo (b) točke člena 7 (1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 je tako za kraj izpolnitve obveznosti šteti kraj oprave storitve.
stečajni postopek - izločitev sodnika - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - procesna legitimacija - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika
Ker pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka tudi nimata pravice predlagati izločitve stečajne sodnice. Izločitev sodnika lahko v postopku zahtevajo le stranke postopka (prvi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
dopustnost izvršbe na predmetu - izvzetje iz pravnega prometa - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - vračilo davka
Terjatve iz naslova vračila davka po izrecni določbi petega odstavka 97. člena ZDavP-2 ne morejo biti predmet izvršbe, torej predmet prenosa, in se izvršba na njih ne sme opravljati.
Kazenski zakon (KZ) ne določa posebnega roka za zastaranje, zato je upoštevati, da gre za judikatno terjatev, ki po določbi 356. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zastara v 10. letih od pravnomočnosti sodbe
OZ člen 243, 243/3, 336, 336/1, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3.
odstop od pogodbe o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine
Zmanjšanje odškodninskega zahtevka zaradi koristi, ki jo za tožečo stranko predstavlja nepremičnina, je ravnanje skladno z določbo tretjega odstavka 243. člena OZ, ki določa, da je treba pri odmeri odškodnine poleg škode upoštevati tudi korist, ki je pri kršitvi pogodbe nastala upniku, kar pa ne pomeni, da je zaradi kasneje nastale koristi začelo zastaranje odškodninskega zahtevka teči s časom nastanka koristi (izkupička od prenosa oz. 'prodaje' nepremičnine). Odškodninska terjatev zastara v treh letih od takrat, ko oškodovanec zve za škodo in povzročitelja škode, korist pa ima učinek na zmanjšanje škode, ne pa določljivost škode v smislu trenutka začetka teka zastaranja odškodninske terjatve.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop - otrokova korist - konfliktnost med starši
Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
dodatek za vodenje in poveljevanje - vojak - misija
Pripadnik Slovenske vojske ne more v sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, kot tudi ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - glavni postopek zaradi insolventnosti - sklep o končanju stečajnega postopka - sklep o končanju postopka brez razdelitve upnikom - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - odločanje o pritožbi
Neposredna uporaba procesnih institutov pravdnega postopka (zlasti pravil o vročanju) bi ohromila uresničitev sodnega varstva v postopku zaradi insolventnosti. S končanjem stečajnega postopka se morajo seznaniti vsi dolžnikovi upniki, ne le dolžnik. Pri upnikih stečajnega dolžnika gre za večje in nedoločeno število oseb, ki sodišču niso znane. Dolžnik ima kot stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti enak položaj, kot vsaka druga stranka postopka. Položaj fizične osebe in pravne osebe v stečaju ni tako drugačen, da bi bilo potrebno vročanje sklepa o končanju postopka urediti na drugačen način. Tudi v postopku osebnega stečaja je imenovan upravitelj. Če dolžnik v postopku osebnega stečaja izpolnjuje svoje obveznosti in sodeluje z upraviteljem, je na ta način ustrezno seznanjen s potekom postopka, tudi če doma nima dostopa do spleta. Po presoji pritožbenega sodišča je ZFPPIPP v delu, kjer določa objavo sklepa o končanju brez razdelitve upnikom na spletnih straneh AJPES in vložitev ugovora zoper navedeni sklep v petnajstih dneh po objavi (druga točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP in drugi odstavek 379. člena ZFPPIPP) skladen z Ustavo.
Iz obrazložitve sklepa izhaja le posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člena, kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.
Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana.
Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov. V nasprotju z navedeno zahtevo je ravnanje izvršitelja, ki mesečno prevzema obročna plačila gotovine s sočasnim odlogom izvršbe, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov.
Sodišče prve stopnje bo moralo glede utemeljenosti stroškov tudi presoditi, ali je bila pri prevzemu gotovine, ki ga je obračunal izvršitelj, upoštevana omejitev izvršbe iz 5. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024038
ZPP člen 343, 343/4, 351, 406, 406/2, 413. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 113, 113/3.
začasna odredba - pravni interes za pritožbo - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari - zavrženje pritožbe - odmera pravdnih stroškov - stroški postopka v družinskih sporih
Verjetnost terjatve je prva predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bo sodišče ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker je sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil tožbeni zahtevek tožnika zavrnjen, pravnomočna, tožnik nima (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sta bila zavrnjena njegova predloga za izdajo začasne odredbe. Iz predloga za izdajo začasne odredbe tudi izhaja, da naj bi začasna odredba veljala do pravnomočnosti pravdnega postopka, ki je že pravnomočno končan, zato po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, tožnik ne more več uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je v postopkih iz razmerij med starši in otroki izhodišče pri stroškovni odločitvi načelo izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopek, ki se vodi v korist otroka.
V odgovoru na tožbo je toženec (delavec) predlagal prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v drugi zadevi. Sodišče je takšnemu predlogu zmotno sledilo in postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v drugi zadevi. Ob tem je brez pravne podlage v izreku sklepa stranki pozvalo, naj v roku 8 dni po pravnomočnosti te zadeve sodišče o tem seznanita. Obrazložilo je, da je smiselno počakati na odločitev v tej zadevi, češ da gre v tej zadevi za predhodno vprašanje, kar pa ni res. Tudi ne gre za kakšen drug prekinitveni razlog po določbah ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - zagovor
Tožena stranka je s tem, ko je po elektronski pošti seznanila tožnikovo pooblaščenko, da tožnik o očitanih kršitvah lahko poda pisni zagovor v roku treh dni ali pa ustni zagovor na sedežu delodajalca, tožniku omogočila pravico do zagovora, ki pa je ni izkoristil, saj je po svoji pooblaščenki sporočil toženi stranki le, da se s pooblaščenko zagovora ne bo udeležil. Napačno pa je tudi stališče tožnika, da je tožena stranka kršila določbe ZDR-1 zato, ker seznanitve s kršitvami z vabilom na zagovor ni vročila tožniku osebno.
V pisni seznanitvi z očitanimi kršitvami pred redno odpovedjo (iz krivdnega razloga) delodajalec ni dolžan delavca posebej opozarjati, da naj se (v zagovoru) opredeli (tudi) do predhodnega opozorila na kršitev delovnih obveznosti in možnost odpovedi (podanega po prvem odstavku 85. člena ZDR-1).
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pripravljalna vloga ni bila potrebna, saj bi lahko tožena stranka pojasnila v zvezi s tožbenim zahtevkom podala že v odgovoru na tožbo. Navedbe iz te pripravljalne vloge so namreč odgovor na tožbene navedbe, tožeča stranka pa med odgovorom na tožbo in prvo pripravljalno vlogo ni podala nobenih novih navedb, na katere bi tožena stranka morala odgovoriti, pri čemer ni nepomembno, da je v zadevi do delne izpolnitve s tožbo zahtevanega zneska prišlo že pred vložitvijo tožbe. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da skladno s 155. členom ZPP prva pripravljalna vloga tožene stranke za postopek ni bila potrebna.