CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00023105
ZPP člen 292, 331. OZ člen 46, 46/2, 49, 190. SPZ člen 105, 105/5, 106, 113.
dejanska etažna lastnina - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - sklep procesnega vodstva - razveljavitev pogodbe - napake volje - prevara - opravičljivost zmote - poštena stranka - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - solastniški delež - sprememba solastniškega deleža - ničnost sporazuma - neupravičena pridobitev
Toženka tožnici ni posebej predočila vsebine posameznih določil sporazuma, med njimi tudi ne tiste, ki je na novo določila lastništvo skupnih delov stavbe in zemljiške parcele v sorazmerju z vsoto, ki ga posamezni deli predstavljajo v razmerju do celote, kar je spremenilo dotedanja solastniška razmerja. Vendar takšno ravnanje toženke še ne predstavlja prevare, torej zavestnega, nepoštenega ravnanja, katerega namen je povzročiti zmoto pri tožnici, da bi sklenila zanjo neugodno pogodbo. Zgolj opustitev izrecne predstavitve vseh podatkov še ne pomeni, da je stranka ravnala z naklepom, da bi nasprotno stranko napeljala k sklenitvi pogodbe, kadar ji je dala možnost, da dokumentacijo pregleda. Tožnica je sporazum res podpisala v zmoti, ki pa glede na dejstvo, da bi se z njegovo vsebino lahko seznanila že pred podpisom, ni bila opravičljiva in zato ni upoštevna (drugi odstavek 46. člena OZ), ni pa izkazala, da bi sporazum podpisala pod vplivom toženkine prevare.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021578
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 247, 247/1, 283.
pogodbena kazen - nadomestna izpolnitev - splošni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - spor majhne vrednosti - naročniško razmerje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pogodbeno pravo, ko je toženca obsodilo na plačilo zneska, ki je bil v Splošnih pogojih določen za primer, da naročnik opreme ne vrne, rekoč da gre za pogodbeno kazen. Nobene razlike sicer ne bi bilo, če bi toženec ta znesek namesto izročitve opreme plačal sklicujoč se na nadomestno izpolnitev. Omenjeni splošni pogoj za toženca kot potrošnika ni nepošten, saj ima potrošnik prvenstveno možnost, da opremo, ki jo je prejel od pogodbenika, pač vrne.
nadzorovana obravnava - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem ukrepa - primernost in sorazmernost ukrepa - prostorska zasedenost
Podana je potrebna namestitev udeleženke za nekaj mesecev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Udeleženka ima hudo duševno motnjo (paranoidno shizofrenijo) in nujno potrebuje stalno oskrbo ter varstvo, ki ju na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, udeleženka pa po povedanem ni sposobna samostojnega življenja, saj je nekritična do nujnosti jemanja zdravil in ima moteno obvladovanje svojega ravnanja. V tej fazi bi bilo izven varovanega oddelka njeno življenje in zdravje, pa tudi življenje drugih oseb, ogroženo, v preteklosti pa je bila zaradi posledic svoje duševne bolezni že fizično agresivna.
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, prezasedenost zavoda ni utemeljen razlog za zavrnitev predloga.
ZP-1 člen 25, 25/1, 137, 137/2. ZVoz-1( Zakon o voznikih 2016) člen 56, 56/11, 64, 64/6.
odvzem predmetov - ustavitev postopka o prekršku - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Na podlagi okoliščine, da se šteje, da je obvestilo o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja obdolžencu vročeno 5. 5. 2018, obdolžencu ni mogoče z gotovostjo očitati, da je 5. 5. 2018 ob 10.30 uri vedel, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in da se z njim ne sme izkazovati in da je s tem, ko se je kljub temu odločil za vožnjo z motornim vozilom in da se bo policistom izkazal z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, privolil v posledice tj. storitev prekrška.
Ker je bila stranska sankcija odvzema motornega vozila Honda Civic izrečena zaradi storitve prekrška po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1, pritožbeno sodišče pa je postopek zaradi tega prekrška ustavilo, obdolžencu ni mogoče določiti in izreči stranske sankcije odvzema motornega vozila znamke Honda, tip Civic, na podlagi prvega odstavak 25. člena ZP-1. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema premdetov, saj drugi odstavek 137. člena ZP-1 omogoča odvzem predmetov tudi, če je postpek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
ZPP člen 411, 413. URS člen 54, 56. ZZZDR člen 4, 4/1, 5a, 5a/1, 5a/2, 106, 106/1, 106/2, 129.
pravica do stikov otroka s starši - začasna določitev stikov - določitev obsega stikov - zavarovanje z začasno odredbo - preživninska obveznost - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe ter da se s tem, da otroka vidi in z njim govori oziroma kakorkoli z njim komunicira, seznanja z njegovim duševnim in telesnim stanjem ter razvojem, temveč tudi in predvsem v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti.
Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži navedene tri sklope pravnorelevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta). Pri tem ne gre za matematičen pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov in po katerem bi že vsaka sprememba omenjenih pravnorelevantnih dejavnikov porušila med njimi ugotovljeno sorazmerje, ampak za oceno.
Preživninska zmožnost tožnice je večja od toženčeve, zato mora biti tudi bolj obremenjena s stroški preživljanja otroka. Upoštevaje, da je na tožnici večje breme varstva in skrbi za otroka, kar je v slovenski sodni praksi upoštevna okoliščina pri odmeri denarnega preživninskega prispevka, je pritožbeno sodišče ugotovljeno preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo v razmerju 55 % (tožnica) proti 45 % (toženec).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
nagrada izvedencu - izvedensko mnenje - upravičenost izvedenca do nagrade - uporabnost izvedenskega mnenja
Odločitev o tem, ali izvedencu nagrada za predloženo mnenje gre, je odvisna od tega, ali je mnenje v postopku uporabno. Ni dvoma, da mu bo nagrada šla, če bo prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je zadano nalogo opravil (in bo na mnenje oprlo svojo odločitev). Če pa mnenja ne bo moglo uporabiti, je treba presoditi še, ali so razlogi za to povsem očitno krivdni na strani izvedenca in v primeru pozitivnega odgovora predlog za priznanje nagrade zavrniti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34. ZPP člen 105a, 105a/3, 116, 116/1.
sodna taksa za napoved pritožbe - predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka bi podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega zaprosila za odlog plačila sodne takse in še to le pod pogojem, da bi zanj zaprosila pred potekom roka za plačilo sodne takse.
Razlogov, ki bi utemeljevali obravnavo pritožnikovega ugovora - prošnje z dne 9. 11. 2018 kot njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 116. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 tožena stranka ni navedla, zato ga prvostopenjsko sodišče kot takega tudi utemeljeno ni obravnavalo.
sodni izvedenec - razrešitev izvedenca - pravica do nagrade - odmera nagrade - naloga izvedenca - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - pravila o vročanju
Sodni izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko opravi svoje delo.
Dejstvo, da je bil izvedenec naknadno razrešen, izvedencu ne jemlje pravice do povrnitve stroškov oziroma nagrade za tisti del svojega dela, ki ga je opravil od trenutka, ko je bil sodišča razrešen in je bil v postopku imenovan nov sodni izvedenec.
Izvedenec ni dolžan ravnati po določbah ZPP o vročanju glede načina vabljenja oziroma obveščanja strank in pooblaščencev o ogledu. Pravila ZPP o vročanju pisanj veljajo za vabljenje strank in pooblaščencev na naroke in druga procesna dejanja s strani sodišča.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025124
OZ člen 131, 190, 190/1, 631. ZPP člen 354, 354/2. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (2004) člen 9, 9/1. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (1999) člen 5.
podizvajalska pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - splošna odškodninska odgovornost - podlaga za odgovornost - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek
Ker je v tem primeru ministrstvo posel kot finančni leasing oddalo toženki, je pritrditi tožnici, da ne sme biti v slabšem položaju kot drugi podizvajalci, kjer je bila glavni naročnik država ali drug proračunski uporabnik.
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa ni dvoma, da je bil smisel določb 6. člena pogodbe o finančen leasingu, 1.d. člena gradbene pogodbe ter razpisne dokumentacije, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika v primeru, ko ga glavni izvajalec ne plača. V tem primeru je zaradi specifičnosti posla, to je finančnega najema s postopnim odkupom, na mesto naročnika stopila toženka. Že našteti predpisi Zakon o javnem naročanju in Pravilnik so toženki narekovali izpeljavo zakonskih določil v pogodbenih obveznosti. Toženka se je kot gospodarski in finančni subjekt morala zavedati, da v primeru, ko sodeluje v poslu, kjer gre za porabo javnih sredstev, ne more na eni strani ravnati kot ponudnik v postopku javnega naročanja ki jo tako zavezujejo ti predpisi, na drugi strani pa kot gospodarski subjekt na trgu, kjer ne veljajo pravila javno naročniške zakonodaje in je poslovni rizik večji. Tožnica se je namreč upravičeno zanašala, da v tem poslu veljajo prva, torej javno naročniška pravila.
Za presojo, da je toženka ravnala protipravno, so odločilna ugotovljena dejstva, da so pogoji razpisne dokumentacije, podpisanih pogodb (oddaja finančnega leasinga in gradbena pogodba) pri tožnici že ob sklepanju podizvajalske pogodbe vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo imela plačilo za opravljeno delo zavarovano in da bo plačilo prejela iz sredstev bančne (kontra) garancije (ki bi morala biti izdana, ni pa toliko bistveno ali je dejansko bila izdana, saj tožnica tega kot podizvajalka vse do konca tega postopka ni mogla preveriti). Ob upoštevanju dejstva, da je pogodbeno določilo temeljilo na predpisih o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopkih javnega naročanja, za katere se domneva, da so vsem poznani, pa je to utemeljeno še toliko bolj. Ob obstoju takšnih pričakovanj tožnice, njenih izrecnih pozivov za unovčenje bančne garancije in ob vednosti, da plačila od izvajalca ni in ga ni mogoče pričakovati, je mogoče toženkino zavrnitev teh zaprosil brez utemeljenega razloga šteti za nedopustno (protipravno) ravnanje. Da bo tožnica v takšnem primeru ostala brez plačila za svoje delo in ji bo s tem nastala škoda, pa je bila za toženko predvidljiva posledica. V obravnavanem primeru je namreč pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja pravno zavarovan položaj tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00022111
ZGD-1 člen 297, 297/1, 390, 390-1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 358, 358-5. ZGD člen 285, 285/1. OZ člen 62, 299, 299/1, 378, 378/1. ZOR člen 77.
ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlog - objava sklica skupščine - način štetja rokov - rok enega meseca - roki določeni po dnevih - statut delniške družbe (d. d.) - skrajšanje roka - podaljšanje roka - zmotna uporaba materialnega prava
Posebnost pri štetju roka za objavo sklica skupščine je, da ga je treba šteti nazaj od dneva dogodka, od katerega se šteje, to je od dneva, na katerega je sklicana skupščina. Ravno tako kot pri štetju roka naprej, tudi za vzvratno štetje roka velja, da rok, ki je določen v mesecih, poteče na dan, ki se po imenu in številki ujema z dnem dogodka, od katerega se šteje. Po določbi 9. člena Statuta za sklic skupščine velja, da mora biti sklicana vsaj en mesec pred dnem zasedanja. To pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZOR (sedaj drugi odstavek 62. člena OZ), ampak vsaj en dan izven njega.
V konkretnem primeru to pomeni, da bi bil glede na dan skupščine (5. 4. 2018), šteto vzvratno, moral biti sklic skupščine objavljen vsaj 4. 3. 2018 ali prej. Ker je bil sklic nesporno objavljen 5. 3. 2018, je bil objavljen znotraj enomesečnega roka in ne vsaj en dan izven njega. Zato je bila določba drugega odstavka 62. člena OZ v zvezi z 9. členom Statuta zmotno uporabljena.
Ne drži, da je mogoče enačiti rok 30 dni z enim mesecem. Računanje časa je določeno v 62. členu OZ in je ureditev različna pri teku mesečnih in dnevnih rokov. To se vidi v konkretnem primeru. Če bi bilo dopustno upoštevati tek 30-dnevnega roka, bi ta tekel vzvratno nazaj od zasedanja skupščine 5. 4. 2018, pri čemer se po prvem odstavku 62. člena OZ 5. 4. 2018 v rok ne šteje, bi iztekel 6. 3. 2018. Le, če bi sodišče pri presoji ničnosti skupščinskih sklepov materialnopravno lahko upoštevalo zakonski rok 30 dni za sklic skupščine, kar pa bi bilo v nasprotju z 9. členom Statuta tožene stranke, bi bila skupščina sklicana pravočasno.
izvršba na nepremičnine - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - rok za izpraznitev - obrazložitev sklepa - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vabilo na dražbo - stranka v postopku - nezakonitost javne dražbe
Ker ZIZ posebnih določb o določitvi roka za izpraznitev nepremičnine nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok za izpraznitev ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti.
Sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Šele pravnomočen sklep o izročitvi je podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice kupca in šele tedaj tako tudi nastane dolžnikova obveznost, da nepremičnino izprazni, saj za bivanje v njej nima več pravnega naslova. Sodišče lahko izpraznitev tako naloži šele v določenem roku po pravnomočnosti sklepa o izročitvi in ne že v določenem roku po prejemu sklepa sodišča prve stopnje.
Le tisti dolžnik, ki je lastnik nepremičnine, ki se na konkretnem dražbenem naroku prodaja, je na dolžniški strani stranka, ki jo je treba vabiti na narok, na katerem se bo prodajala njegova nepremičnina.
Če je dolžnik v celoti poplačal svoj dolg do upnika pred opravo javne dražbe, je s tem izvršilni postopek končan in sodišče z dosegom cilja in namena izvršbe nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj, t.j. opravo javne prodaje nepremičnine. Vendar navedeno velja le, če je dolžnik poplačal tudi vse pristopne upnike.
ZZdrS člen 43.. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (1994) člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3, 69.. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (2008) člen 3.
plača - javni uslužbenec - zdravnik - plačilo razlike plače - urgentna služba - urgenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik dvakrat na teden razporejen v urgentni blok in tako opravil 13 ur urgentnega dela. Tožnik je vsak mesec opravil tudi štiri 16 urna in dve 24 urni dežurstvi. Tako je pravilna ugotovitev, da je tožnik z dvema razporedoma v porodno sobo (2 x 6,5 ur = 13 ur) in enkratnim celodnevnim dežurstvom opravil 29 ur od 40 urnega delovnega tedna, k temu pa je potrebno prišteti dve 24 urni dežurstvi, kar pri štirih tednih na mesec znaša 12 ur tedensko oziroma pri pet tedenskem mesecu 9,6 ur urgentne službe. Sodišče prve stopnje je tožniku dosodilo vtoževani znesek, saj je ta v skladu z izračunom tožene stranke, ki je izračun pripravila, kot če bi bil tožnik v spornem obdobju uvrščen na delovno mesto s PPD1.
namestitev v varovani oddelek - socialno varstveni zavod - premestitev v drug zavod - kršitev človekovih pravic - prostorska stiska - pravica do zdravstvenega varstva - poseg v dostojanstvo - poseg v pravice osebnosti
Obravnavana namestitev varovanca, četudi se z njo posega v pravico človekove (varovančeve) osebnosti in dostojanstva ter hkrati v isto ustavnopravno varovano pravico ostalih varovancev, pa tudi zaposlenih v SVZ, ob tehtanju pravice do zdravstvenega varstva varovanca (51. člen Ustave RS), ne more biti razlog za premestitev varovanca v danem primeru, ker se s premestitvijo glede na stanje v drugih SVZ, ne bi v ničemer zmanjšala stopnja ogroženosti ostalih varovancev in zaposlenih v SVZ in s tem povezana njihova ustavno varovana pravica človekove osebnosti in dostojanstva.
Tožena stranka je izpolnila zahtevek tožeče stranke po vložitvi tožbe, in sicer ob obračunu plače za mesec november 2017 (5. 12. 2017), tožnik pa je tožbo umaknil 15. 11. 2018. Navedeno dejstvo ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Tožnik je po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih ji mora tožnik po krivdnem načelu povrniti.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravna podlaga za nastanek obveznosti - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Za odstop kazenskega pregona po določbi 84. člena ZSKZDČEU-1 morajo biti kumulativno podani vsi pogoji, ki jih določa zgoraj citirani člen, in sicer mora biti kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, storiti ga mora državljan druge države članice EU, pri tem pa mora imeti tudi stalno prebivališče v drugi državi članici. Le ob izpolnjevanju vseh navedenih pogojev se kazenski spis lahko odstopi tisti državi članici, katere državljanstvo ima oziroma državi članici, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. Ker pa ima obdolženec poleg državljanstva Republike Hrvaške tudi državljanstvo Republike Slovenije, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, niso izpolnjeni pogoji za odstop kazenskega spisa za kazenski pregon in sojenje pristojnemu organu Republike Avstrije po določbi prvega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1.
O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik, ki mora omogočiti pripadnikom potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Iz 53. člena ZSSloV torej ne izhaja, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih misijah ne pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur. Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021895
URS člen 158. ZST-1 člen 11, 11/5. ZPP člen 319.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - naknadno spremenjene okoliščine - odločanje o taksni oprostitvi - pravnomočnost odločbe - sprememba pravnomočne odločbe - enoosebna družba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Sodišče prve stopnje je o predlogu za delno oprostitev plačila sodne takse tožeče stranke za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji in za pritožbeni postopek že odločilo s sklepoma z dne 2. 10. 2014 in dne 5. 5. 2017, ki sta postala pravnomočna. V to odločitev prvostopenjskega sodišča ni mogoče več posegati. Že sprejetih odločitev, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje in tudi za pritožbeni postopek ni dovoljeno ponovno presojati. Ne glede na dejstvo, da so se okoliščine premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pri tožeči stranki naknadno poslabšale, tožeča stranka s pritožbo ne more uspeti. Gre za naknadno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih pa ni mogoče posegati v že pravnomočne odločitve. Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku določenem z zakonom. Da bi bilo dopustno v postopku za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, ki so nastale po izdaji sodne odločbe zahtevati spremembo pravnomočne odločitve, pa v zakonu ni določeno.
Socialnega stanja imetnika poslovnega deleža družbe pri odločanju o oprostitvi sodne takse ni mogoče upoštevati. Tudi če gre za enoosebno družbo, je ta statusno ločena od edinega družbenika. Za odločitev o delni taksni oprostitvi je odločilno le premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje družbe.