Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbenim stališčem, da je izrek izpodbijane sodbe, ker je v njem navedena le višina izrečene denarne kazni, ne pa tudi višina neplačane stranske denarne kazni in vrednost dnevnih zneskov, neizvršljiv. Obsojenec namreč iz naslova izrečene stranske denarne kazni ni poravnal niti enega obroka, torej sta zneska izrečene in (v celoti) neplačane stranske denarne kazni enaka, višina dnevnega zneska pa je razvidna iz obrazložitve sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00023105
ZPP člen 292, 331. OZ člen 46, 46/2, 49, 190. SPZ člen 105, 105/5, 106, 113.
dejanska etažna lastnina - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - sklep procesnega vodstva - razveljavitev pogodbe - napake volje - prevara - opravičljivost zmote - poštena stranka - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - solastniški delež - sprememba solastniškega deleža - ničnost sporazuma - neupravičena pridobitev
Toženka tožnici ni posebej predočila vsebine posameznih določil sporazuma, med njimi tudi ne tiste, ki je na novo določila lastništvo skupnih delov stavbe in zemljiške parcele v sorazmerju z vsoto, ki ga posamezni deli predstavljajo v razmerju do celote, kar je spremenilo dotedanja solastniška razmerja. Vendar takšno ravnanje toženke še ne predstavlja prevare, torej zavestnega, nepoštenega ravnanja, katerega namen je povzročiti zmoto pri tožnici, da bi sklenila zanjo neugodno pogodbo. Zgolj opustitev izrecne predstavitve vseh podatkov še ne pomeni, da je stranka ravnala z naklepom, da bi nasprotno stranko napeljala k sklenitvi pogodbe, kadar ji je dala možnost, da dokumentacijo pregleda. Tožnica je sporazum res podpisala v zmoti, ki pa glede na dejstvo, da bi se z njegovo vsebino lahko seznanila že pred podpisom, ni bila opravičljiva in zato ni upoštevna (drugi odstavek 46. člena OZ), ni pa izkazala, da bi sporazum podpisala pod vplivom toženkine prevare.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00023851
ZGD člen 258. OZ člen 352, 352/3, 766, 766/1.
odškodninska odgovornost članov uprave - protipravnost ravnanja - zmanjšanje premoženja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - vodenje poslov - dolžnost obveščanja - poslovni razlog - pravilo podjetniške presoje (bussines judgment rule) - zastaranje - dostop do relevantnih informacij - horizontalna razmerja - funkcija nadzora
Člani organov vodenja ali nadzora ne odgovarjajo za škodo, nastalo družbi na podlagi njihovih podjetniških (ne pa tudi pravno obvezujočih) odločitev, če dokažejo, da so ob sprejemanju odločitve z zadostno stopnjo skrbnosti šteli posel kot koristen za družbo oziroma so verjeli, da ravnajo v njeno dobro.
V konkretnem primeru gre za poslovno odškodninsko obveznost, katere zastaranje se presoja po tretjem odstavku 352. člena OZ. Zastaralni rok znaša pet let in začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev.
Pri vodenju poslov morajo člani uprave medsebojno sodelovati in se sproti obveščati o pomembnejših ukrepih s poslovnih področij, ki so jim dodeljena. Dolžnost horizontalnega nadzora izhaja iz skupne odgovornosti za vodenje poslov - vsak član uprave mora redno spremljati "dogajanje" v resorjih svojih kolegov. V zvezi s tem lahko od drugih članov uprave zahteva ustrezna poročila, hkrati pa mora tudi sam redno seznanjati člane uprave o poteku poslov s svojega področja.
sodni izvedenec - razrešitev izvedenca - pravica do nagrade - odmera nagrade - naloga izvedenca - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - pravila o vročanju
Sodni izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko opravi svoje delo.
Dejstvo, da je bil izvedenec naknadno razrešen, izvedencu ne jemlje pravice do povrnitve stroškov oziroma nagrade za tisti del svojega dela, ki ga je opravil od trenutka, ko je bil sodišča razrešen in je bil v postopku imenovan nov sodni izvedenec.
Izvedenec ni dolžan ravnati po določbah ZPP o vročanju glede načina vabljenja oziroma obveščanja strank in pooblaščencev o ogledu. Pravila ZPP o vročanju pisanj veljajo za vabljenje strank in pooblaščencev na naroke in druga procesna dejanja s strani sodišča.
ZP-1 člen 25, 25/1, 137, 137/2. ZVoz-1( Zakon o voznikih 2016) člen 56, 56/11, 64, 64/6.
odvzem predmetov - ustavitev postopka o prekršku - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Na podlagi okoliščine, da se šteje, da je obvestilo o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja obdolžencu vročeno 5. 5. 2018, obdolžencu ni mogoče z gotovostjo očitati, da je 5. 5. 2018 ob 10.30 uri vedel, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in da se z njim ne sme izkazovati in da je s tem, ko se je kljub temu odločil za vožnjo z motornim vozilom in da se bo policistom izkazal z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, privolil v posledice tj. storitev prekrška.
Ker je bila stranska sankcija odvzema motornega vozila Honda Civic izrečena zaradi storitve prekrška po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1, pritožbeno sodišče pa je postopek zaradi tega prekrška ustavilo, obdolžencu ni mogoče določiti in izreči stranske sankcije odvzema motornega vozila znamke Honda, tip Civic, na podlagi prvega odstavak 25. člena ZP-1. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema premdetov, saj drugi odstavek 137. člena ZP-1 omogoča odvzem predmetov tudi, če je postpek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025124
OZ člen 131, 190, 190/1, 631. ZPP člen 354, 354/2. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (2004) člen 9, 9/1. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (1999) člen 5.
podizvajalska pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - splošna odškodninska odgovornost - podlaga za odgovornost - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek
Ker je v tem primeru ministrstvo posel kot finančni leasing oddalo toženki, je pritrditi tožnici, da ne sme biti v slabšem položaju kot drugi podizvajalci, kjer je bila glavni naročnik država ali drug proračunski uporabnik.
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa ni dvoma, da je bil smisel določb 6. člena pogodbe o finančen leasingu, 1.d. člena gradbene pogodbe ter razpisne dokumentacije, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika v primeru, ko ga glavni izvajalec ne plača. V tem primeru je zaradi specifičnosti posla, to je finančnega najema s postopnim odkupom, na mesto naročnika stopila toženka. Že našteti predpisi Zakon o javnem naročanju in Pravilnik so toženki narekovali izpeljavo zakonskih določil v pogodbenih obveznosti. Toženka se je kot gospodarski in finančni subjekt morala zavedati, da v primeru, ko sodeluje v poslu, kjer gre za porabo javnih sredstev, ne more na eni strani ravnati kot ponudnik v postopku javnega naročanja ki jo tako zavezujejo ti predpisi, na drugi strani pa kot gospodarski subjekt na trgu, kjer ne veljajo pravila javno naročniške zakonodaje in je poslovni rizik večji. Tožnica se je namreč upravičeno zanašala, da v tem poslu veljajo prva, torej javno naročniška pravila.
Za presojo, da je toženka ravnala protipravno, so odločilna ugotovljena dejstva, da so pogoji razpisne dokumentacije, podpisanih pogodb (oddaja finančnega leasinga in gradbena pogodba) pri tožnici že ob sklepanju podizvajalske pogodbe vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo imela plačilo za opravljeno delo zavarovano in da bo plačilo prejela iz sredstev bančne (kontra) garancije (ki bi morala biti izdana, ni pa toliko bistveno ali je dejansko bila izdana, saj tožnica tega kot podizvajalka vse do konca tega postopka ni mogla preveriti). Ob upoštevanju dejstva, da je pogodbeno določilo temeljilo na predpisih o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopkih javnega naročanja, za katere se domneva, da so vsem poznani, pa je to utemeljeno še toliko bolj. Ob obstoju takšnih pričakovanj tožnice, njenih izrecnih pozivov za unovčenje bančne garancije in ob vednosti, da plačila od izvajalca ni in ga ni mogoče pričakovati, je mogoče toženkino zavrnitev teh zaprosil brez utemeljenega razloga šteti za nedopustno (protipravno) ravnanje. Da bo tožnica v takšnem primeru ostala brez plačila za svoje delo in ji bo s tem nastala škoda, pa je bila za toženko predvidljiva posledica. V obravnavanem primeru je namreč pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja pravno zavarovan položaj tožnice.
nadzorovana obravnava - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem ukrepa - primernost in sorazmernost ukrepa - prostorska zasedenost
Podana je potrebna namestitev udeleženke za nekaj mesecev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Udeleženka ima hudo duševno motnjo (paranoidno shizofrenijo) in nujno potrebuje stalno oskrbo ter varstvo, ki ju na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, udeleženka pa po povedanem ni sposobna samostojnega življenja, saj je nekritična do nujnosti jemanja zdravil in ima moteno obvladovanje svojega ravnanja. V tej fazi bi bilo izven varovanega oddelka njeno življenje in zdravje, pa tudi življenje drugih oseb, ogroženo, v preteklosti pa je bila zaradi posledic svoje duševne bolezni že fizično agresivna.
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, prezasedenost zavoda ni utemeljen razlog za zavrnitev predloga.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34. ZPP člen 105a, 105a/3, 116, 116/1.
sodna taksa za napoved pritožbe - predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka bi podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega zaprosila za odlog plačila sodne takse in še to le pod pogojem, da bi zanj zaprosila pred potekom roka za plačilo sodne takse.
Razlogov, ki bi utemeljevali obravnavo pritožnikovega ugovora - prošnje z dne 9. 11. 2018 kot njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 116. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 tožena stranka ni navedla, zato ga prvostopenjsko sodišče kot takega tudi utemeljeno ni obravnavalo.
ZPP člen 411, 413. URS člen 54, 56. ZZZDR člen 4, 4/1, 5a, 5a/1, 5a/2, 106, 106/1, 106/2, 129.
pravica do stikov otroka s starši - začasna določitev stikov - določitev obsega stikov - zavarovanje z začasno odredbo - preživninska obveznost - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe ter da se s tem, da otroka vidi in z njim govori oziroma kakorkoli z njim komunicira, seznanja z njegovim duševnim in telesnim stanjem ter razvojem, temveč tudi in predvsem v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti.
Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži navedene tri sklope pravnorelevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta). Pri tem ne gre za matematičen pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov in po katerem bi že vsaka sprememba omenjenih pravnorelevantnih dejavnikov porušila med njimi ugotovljeno sorazmerje, ampak za oceno.
Preživninska zmožnost tožnice je večja od toženčeve, zato mora biti tudi bolj obremenjena s stroški preživljanja otroka. Upoštevaje, da je na tožnici večje breme varstva in skrbi za otroka, kar je v slovenski sodni praksi upoštevna okoliščina pri odmeri denarnega preživninskega prispevka, je pritožbeno sodišče ugotovljeno preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo v razmerju 55 % (tožnica) proti 45 % (toženec).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021578
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 247, 247/1, 283.
pogodbena kazen - nadomestna izpolnitev - splošni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - spor majhne vrednosti - naročniško razmerje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pogodbeno pravo, ko je toženca obsodilo na plačilo zneska, ki je bil v Splošnih pogojih določen za primer, da naročnik opreme ne vrne, rekoč da gre za pogodbeno kazen. Nobene razlike sicer ne bi bilo, če bi toženec ta znesek namesto izročitve opreme plačal sklicujoč se na nadomestno izpolnitev. Omenjeni splošni pogoj za toženca kot potrošnika ni nepošten, saj ima potrošnik prvenstveno možnost, da opremo, ki jo je prejel od pogodbenika, pač vrne.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
nagrada izvedencu - izvedensko mnenje - upravičenost izvedenca do nagrade - uporabnost izvedenskega mnenja
Odločitev o tem, ali izvedencu nagrada za predloženo mnenje gre, je odvisna od tega, ali je mnenje v postopku uporabno. Ni dvoma, da mu bo nagrada šla, če bo prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je zadano nalogo opravil (in bo na mnenje oprlo svojo odločitev). Če pa mnenja ne bo moglo uporabiti, je treba presoditi še, ali so razlogi za to povsem očitno krivdni na strani izvedenca in v primeru pozitivnega odgovora predlog za priznanje nagrade zavrniti.
V procesnem položaju, ko je bil nad družbenikom družbe začet stečajni postopek in je treba unovčiti njegovo premoženje v stečajnem postopku je materialnopravno pravilno pri odločitvi o predlagani začasni odredbi sodišče prve stopnje uporabilo ZFPPIPP.
obnova kazenskega postopka - veljavnost oporoke - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - nov dokaz - nasprotje med izvedenskimi mnenji - kaznivo dejanje ponarejanje listin - razlog za obnovo postopka
Pritožbeno sodišče razlogovanja pritožnice ne sprejema in se v izogib ponavljanju v celoti pridružuje ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje. To je v 7. in 8. točki izpodbijanega sklepa podrobno obrazložilo, zakaj predloženo izvedensko mnenje dr. B. R. ne predstavlja novote v pravem pomenu besede. Pravilno je tudi presodilo, da navedeno izvedensko mnenje očitno ni tak dokaz, da bi glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna obsodilna sodba, pripeljal do oprostilne sodbe (prav tam).
ZPSPP člen 24, 24/1,24/2, 27, 27/2. OZ-UPB1 člen 332,615.
najemna pogodba po ZPSPP - enoletni odpovedni rok - obnovitev pogodbe za nedoločen čas
Za najemna razmerja za nedoločen čas, katerih predmet so poslovne stavbe oziroma poslovni prostori, je zakonsko predpisan poseben način odpovedi. Na podlagi odpovedi preneha najemno razmerje s potekom roka, ki ga določi najemna pogodba, pri čemer pa ta rok ne sme biti krajši od enega leta (drugi odstavek 24. člena ZPSPP). Če je v pogodbi določen odpovedni rok krajši od enega leta, najemno razmerje ne preneha z iztekom tega pogodbenega roka, temveč preneha šele z iztekom zakonsko določenega enoletnega roka. Določba drugega odstavka 24. člena ZPSPP je namreč kogentne narave.
Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu je razvidno, katere temeljne pravice delavca naj bi zavestno kršil obdolženec. Opredeljeno je tudi časovno obdobje, ko obdolženi naj ne bi plačal posameznih prejemkov. V zvezi z očitkom zavestne kršitve zadostuje očitek o zavestni kršitvi v abstraktnem delu opisa dejanja. Ni potrebno, da bi konkretni opis še podrobneje opredeljeval, kaj naj bi potrjevalo, da je obdolženec predpise kršil zavestno. Ker očitano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje zoper premoženje, temveč so predmet varstva temeljne pravice delavcev, navedba konkretnih denarnih zneskov v konkretnem opisu dejanja ni potrebna. V opisu dejanja je potrebno sicer natančno opredeliti predpise, ki jih storilec krši oziroma po njih zavestno ne ravna.
Specifika obravnavane zadeve je v tem, da konkretni opis dejanja ne vsebuje opredelitve predpisov, a se sklicuje na sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki se tudi nahajata v spisu, torej za obdolženca nista presenečenje, ki bi mu onemogočala učinkovito obrambo. Iz določno navedenih sodb so razvidni relevantni delovno-pravni predpisi, zato so zakonski znaki v opisu dovolj konkretizirani.
obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - zapadlost posameznih obrokov - nejasen izrek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sklepa
Sodišče plačilnega naloga, ki naj bi bil sestavni del izpodbijanega sklepa, v katerem je zapisalo, da posamezni obroki zapadejo v plačilo po datumu, navedenem v plačilnem nalogu, ki ga bo stranka prejela po pravnomočnosti sklepa, ni izdalo in ga prvemu tožencu ni poslalo. Izrek sklepa je v tem delu nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo.
preživninska obveznost otrok do staršev - neizpolnjevanje preživninske obveznosti iz neupravičenega razloga - delovna zmožnost
Tudi če je tožnik res kdaj prinesel kaj denarja in tudi če je res kaj delal doma, to še ne pomeni, da je izpolnjeval preživninsko obveznost do svojega sina. Izpolnjevati bi jo namreč moral v celoti.
napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča - izpodbijanje oporoke - oporoka pred notarjem
Glede na ugotovitve sodišča, da sta bili oporoki sestavljeni pri notarju v obliki notarskega zapisa in da so pri sestavi obeh oporok sodelovale tudi oporočne priče, pred katerimi je oporočiteljica izjavila, da sta prebrani oporoki skladni z njeno oporočno voljo, na oporokah pa je stavljen oporočiteljičin prstni odtis, ker zaradi poškodbe roke ni mogla pisati, je zapuščinsko sodišče utemeljeno, glede na določbo 61. člena ZD, da lahko zahteva razveljavitev oporoke med drugim tudi zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje samo tisti, ki ima pravni interes, tega pa zatrjujejo zgolj pritožnice, ki predmetnih oporok ne priznavajo in, kot izhaja iz podatkov v spisu, zahtevajo, da se upošteva oporoka, ki jo je zapustnica imela v hrambi pri sodišču (oziroma pri sosedi J.), oziroma, da se izvede dedovanje po zakonu, pravilno štelo pravico pritožnic za manj verjetno.
O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik, ki mora omogočiti pripadnikom potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Iz 53. člena ZSSloV torej ne izhaja, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih misijah ne pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur. Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
izvršba na nepremičnine - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - rok za izpraznitev - obrazložitev sklepa - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vabilo na dražbo - stranka v postopku - nezakonitost javne dražbe
Ker ZIZ posebnih določb o določitvi roka za izpraznitev nepremičnine nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok za izpraznitev ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti.
Sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Šele pravnomočen sklep o izročitvi je podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice kupca in šele tedaj tako tudi nastane dolžnikova obveznost, da nepremičnino izprazni, saj za bivanje v njej nima več pravnega naslova. Sodišče lahko izpraznitev tako naloži šele v določenem roku po pravnomočnosti sklepa o izročitvi in ne že v določenem roku po prejemu sklepa sodišča prve stopnje.
Le tisti dolžnik, ki je lastnik nepremičnine, ki se na konkretnem dražbenem naroku prodaja, je na dolžniški strani stranka, ki jo je treba vabiti na narok, na katerem se bo prodajala njegova nepremičnina.
Če je dolžnik v celoti poplačal svoj dolg do upnika pred opravo javne dražbe, je s tem izvršilni postopek končan in sodišče z dosegom cilja in namena izvršbe nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj, t.j. opravo javne prodaje nepremičnine. Vendar navedeno velja le, če je dolžnik poplačal tudi vse pristopne upnike.