Obsežna obdolženčeva predkaznovanost tudi za istovrstna kazniva dejanja pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne daje podlage pritožbenim navedbam v smeri, da je pri obdolžencu podana pozitivna prognoza.
javni uslužbenec - premestitev - III. kategorija invalidnosti
Ni mogoče slediti tožnikovemu zavzemanju, da ni podan razlog za premestitev iz izpodbijanega sklepa, ker je delovno mesto po vsebini in kraju opravljanja ostalo enako. Za obstoj delovnih potreb, zaradi katerih je lahko javni uslužbenec premeščen na podlagi 147. člena ZJU, šteje tudi sprememba organizacijske strukture in umeščenosti delovnih mest. Za obstoj poslovnega razloga za premestitev zaradi delovnih potreb iz 149. člena ZJU ni nujno, da se delo na delovnem mestu vsebinsko spremeni, tak razlog je lahko tudi sprememba organizacijske enote, v katero je delovno mesto umeščeno.
preživninska obveznost otrok do staršev - neizpolnjevanje preživninske obveznosti iz neupravičenega razloga - delovna zmožnost
Tudi če je tožnik res kdaj prinesel kaj denarja in tudi če je res kaj delal doma, to še ne pomeni, da je izpolnjeval preživninsko obveznost do svojega sina. Izpolnjevati bi jo namreč moral v celoti.
odškodninska odgovornost - škoda zaradi pogina rib - gradbena dela
Sodišče druge stopnje je po opravljeni presoji pritožbenih navedb zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno odločilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi gradbenih posegov v obdobju od jeseni 2012 do 31. 3. 2013 v območju marijagraškega ovinka v L.. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili gradbeni posegi, ki jih je tožena stranka izvedla, takšne vrste in tako intenzivni, da je so dejansko povzročili škodo na življu v reki S. na delu, kjer so se posegi izvajali, in da je šlo za škodo, ki presega običajne meje.
Tožena stranka sicer ravnala v nasprotju z navedenimi predpisi (glede poročanja v ribiški kataster glede pogina rib), vendar ta njena opustitev dolžnega ravnanja ni v nobeni povezavi s tem, da ji je tožena stranka s svojimi obsežnimi posegi v strugo reke S. povzročila škodo (ne le pogina rib, pač pa uničenje vodnega življa). Zato ne drži pritožbena navedba, da do pogina rib ne bi prišlo, če bi tožeča stranka izvedla predpisane aktivnosti, ki se tičejo operativnega ugotavljanja in odprave škode.
Tožnica bi izpolnila razpisani pogoj, v kolikor bi iz Potrdila o opravljenih izpitnih obveznostih izhajalo, da je njena dosežena povprečna ocena 7,6 ali več. Ker tožnica ni izpolnila vseh razpisnih pogojev, ji tožena stranka upravičeno ni priznala sporne štipendije.
namestitev v varovani oddelek - socialno varstveni zavod - premestitev v drug zavod - kršitev človekovih pravic - prostorska stiska - pravica do zdravstvenega varstva - poseg v dostojanstvo - poseg v pravice osebnosti
Obravnavana namestitev varovanca, četudi se z njo posega v pravico človekove (varovančeve) osebnosti in dostojanstva ter hkrati v isto ustavnopravno varovano pravico ostalih varovancev, pa tudi zaposlenih v SVZ, ob tehtanju pravice do zdravstvenega varstva varovanca (51. člen Ustave RS), ne more biti razlog za premestitev varovanca v danem primeru, ker se s premestitvijo glede na stanje v drugih SVZ, ne bi v ničemer zmanjšala stopnja ogroženosti ostalih varovancev in zaposlenih v SVZ in s tem povezana njihova ustavno varovana pravica človekove osebnosti in dostojanstva.
Tožena stranka je izpolnila zahtevek tožeče stranke po vložitvi tožbe, in sicer ob obračunu plače za mesec november 2017 (5. 12. 2017), tožnik pa je tožbo umaknil 15. 11. 2018. Navedeno dejstvo ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Tožnik je po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih ji mora tožnik po krivdnem načelu povrniti.
Pravna podlaga za odločitev je podana v ZSVarPre. Ta v tretjem odstavku 6. člena določa, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V 28. členu citiranega zakona pa so opredeljeni krivdni razlogi, zaradi katerih oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči. Določeno je, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma ali vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitvi oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. V drugem odstavku citirane določbe 28. člena pa je izrecno določeno, da za krivdne razloge štejejo zlasti med drugim tudi prenehanje delovnega razmerja, v primeru tudi delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane delavcu iz krivdnega razloga in delodajalčeve izredne odpovedi iz razlogov na strani delavca.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - preživnina - odmera preživnine - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - državna štipendija - otroški dodatek - pravica do socialnih prejemkov - preiskovalno načelo - dokazno breme - dokazna pravila
Ocena preživninskih potreb je pogojena z razpoložljivostjo sredstev obeh staršev, kar je osnovno vodilo pri iskanju vrednotnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki (zmožnostmi staršev in potrebami otrok). V obravnavanem primeru za njihovo oceno zadostuje ustrezna trditvena podlaga pravdnih strank, podkrepljena z izpovedbami, ter splošno znana dejstva o povprečnih potrebah otrok starosti preživninske upravičenke.
Znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) se ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka/štipendije, saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.
ZPP člen 78, 78/1, 80, 82, 82/2, 86, 86/3, 86, 86/4, 91, 339, 339/2. ZZZDR člen 192, 192/1.
izredno pravno sredstvo - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - pravdna sposobnost stranke - postavitev začasnega zastopnika - skrbništvo - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem
Sodišče prve stopnje je iz razloga, ker je ugotovilo, da je tožnik pravdno nesposobno stranka, ker mu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. N 2/2012 z dne 21. 9. 2012 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, z odločbo CSD ... št. 1221-4/2013-17 z dne 28. 1. 2013 pa je bil tudi postavljen pod skrbništvo prav tega centra za socialno delo, že ob samem začetku tega pravdnega postopka v postopek v skladu z 80. členom ZPP pritegnilo CSD ... kot tožnikovega skrbnika in s tem zagotovilo, da je bil tožnik v postopku pravilno zastopan po zakonitem zastopniku, zato so njegovi očitki o nepravilnem zastopanju v tem postopku povsem neutemeljeni.
S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika, tožniku z odločbo CSD ..., je odpadel tudi razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke 2. odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, za kar se sicer zavzema tožnik v svoji pritožbi.
Tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, temveč sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je zato revizijo pravilno kot nedovoljeno zavrglo.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 445. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. KZ-1 člen 122, 122/1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - postavitev novega izvedenca - dejansko stanje
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki bi se naj s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Če torej sodišče zavrne dokazni predlog obrambe, ker takšnega dokaza ne šteje za relevantnega v okviru ustavno izoblikovanih kriterijev (odločba Ustavnega sodišča RS Up-34/93 z dne 8. 6. 1995, na katera se sklicuje tudi pritožba), s tem ne krši določb kazenskega postopka in ravno tako ne pravice obdolženca do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave RS. Prav tako ne krši obdolženčeve pravice do enakega varstva pravic, ki mu ga zagotavlja 22. člen Ustave RS, pa tudi ne d. točko tretjega odstavka 6. člena EKČP.
Prvi odstavek 20. člena ZSPJS med drugim določa, da javni uslužbenec, ki je premeščen na drugo delovno mesto oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu. Določba prvega odstavka 20. člena ZSPJS sicer izrecno ne določa, kako je z ohranitvijo plačnih razredov ob imenovanju v drug naziv, vendar jo je treba razlagati v povezavi z ostalimi določbami ZSPJS in določbami ZJU. Ker je bil tožnik imenovan v naziv za uradniško delovno mesto, je treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. ZJU namreč v 23. členu ločuje uradniška od strokovno-tehničnih delovnih mest ter da skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJU uradnik svoje naloge izvršuje v uradniškem nazivu. Da je treba tudi pri vprašanju napredovanj uradniška delovna mesta ločiti od strokovno-tehničnih delovnih mest, izhaja iz 16. člena ZSPJS, ki določa, za koliko plačnih razredov je mogoče napredovati na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v nazivih, in za koliko na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci nalog ne opravljajo v nazivih.
V procesnem položaju, ko je bil nad družbenikom družbe začet stečajni postopek in je treba unovčiti njegovo premoženje v stečajnem postopku je materialnopravno pravilno pri odločitvi o predlagani začasni odredbi sodišče prve stopnje uporabilo ZFPPIPP.
ZKP člen 129a, 129a/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZSV člen 15, 18h.
alternativni način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - formalni pogoj - zaposlitev - oskrba na domu
Dejstvo, da pritožnik, ki je upokojenec in prejema redno mesečno pokojnino, svoj ženi zaradi zdravstvenih težav nudi celotno oskrbo na domu, ni mogoče šteti za zaposlitev po določbi prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
Pritožnikova predstavljena "aktivnost" pri oskrbi njegove žene na domu, namreč ni formalizirana, ne temelji na določeni pravni podlagi, kar pomeni, da obsojenčeve delovne obveznosti niso natančno opredeljene, le-to pa je pomembno zaradi njihovega preverjanja, saj v primeru, da obsojenec krši delovne obveznosti ali pa če je onemogočen nadzor nad izvrševanjem obsojenčevih obveznosti, lahko sodišče odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu (sedmi do enajsti odstavek 12. člena ZIKS-1).
Za odstop kazenskega pregona po določbi 84. člena ZSKZDČEU-1 morajo biti kumulativno podani vsi pogoji, ki jih določa zgoraj citirani člen, in sicer mora biti kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, storiti ga mora državljan druge države članice EU, pri tem pa mora imeti tudi stalno prebivališče v drugi državi članici. Le ob izpolnjevanju vseh navedenih pogojev se kazenski spis lahko odstopi tisti državi članici, katere državljanstvo ima oziroma državi članici, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. Ker pa ima obdolženec poleg državljanstva Republike Hrvaške tudi državljanstvo Republike Slovenije, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, niso izpolnjeni pogoji za odstop kazenskega spisa za kazenski pregon in sojenje pristojnemu organu Republike Avstrije po določbi prvega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021895
URS člen 158. ZST-1 člen 11, 11/5. ZPP člen 319.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - naknadno spremenjene okoliščine - odločanje o taksni oprostitvi - pravnomočnost odločbe - sprememba pravnomočne odločbe - enoosebna družba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Sodišče prve stopnje je o predlogu za delno oprostitev plačila sodne takse tožeče stranke za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji in za pritožbeni postopek že odločilo s sklepoma z dne 2. 10. 2014 in dne 5. 5. 2017, ki sta postala pravnomočna. V to odločitev prvostopenjskega sodišča ni mogoče več posegati. Že sprejetih odločitev, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje in tudi za pritožbeni postopek ni dovoljeno ponovno presojati. Ne glede na dejstvo, da so se okoliščine premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pri tožeči stranki naknadno poslabšale, tožeča stranka s pritožbo ne more uspeti. Gre za naknadno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih pa ni mogoče posegati v že pravnomočne odločitve. Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku določenem z zakonom. Da bi bilo dopustno v postopku za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, ki so nastale po izdaji sodne odločbe zahtevati spremembo pravnomočne odločitve, pa v zakonu ni določeno.
Socialnega stanja imetnika poslovnega deleža družbe pri odločanju o oprostitvi sodne takse ni mogoče upoštevati. Tudi če gre za enoosebno družbo, je ta statusno ločena od edinega družbenika. Za odločitev o delni taksni oprostitvi je odločilno le premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje družbe.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je namreč pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev.