ZGD-1 člen 501, 501/3. ZArbit člen 4. OZ-UPB1 člen 1051, 1051/3.
pristojnost arbitraže - arbitražni sporazum - izključitev družbenika iz družbe
Pogoj, da se nek spor rešuje na arbitražnem razsodišču, je namreč poleg obstoja arbitražnega sporazuma tudi, da gre za pravno razmerje, v zvezi s katerim stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitraži. Spor o izključitvi družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1 je statusni in ne premoženjskopravni spor, ki se nanaša na družbo, ustanovljeno po slovenskem pravu. O njem tudi glede na njegovo naravo ni mogoče doseči poravnave (gre za sodno izključitev, kar pomeni, da do izključitve pride šele s pravnomočnostjo sodne odločbe).
odškodninska odgovornost - škoda zaradi pogina rib - gradbena dela
Sodišče druge stopnje je po opravljeni presoji pritožbenih navedb zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno odločilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi gradbenih posegov v obdobju od jeseni 2012 do 31. 3. 2013 v območju marijagraškega ovinka v L.. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili gradbeni posegi, ki jih je tožena stranka izvedla, takšne vrste in tako intenzivni, da je so dejansko povzročili škodo na življu v reki S. na delu, kjer so se posegi izvajali, in da je šlo za škodo, ki presega običajne meje.
Tožena stranka sicer ravnala v nasprotju z navedenimi predpisi (glede poročanja v ribiški kataster glede pogina rib), vendar ta njena opustitev dolžnega ravnanja ni v nobeni povezavi s tem, da ji je tožena stranka s svojimi obsežnimi posegi v strugo reke S. povzročila škodo (ne le pogina rib, pač pa uničenje vodnega življa). Zato ne drži pritožbena navedba, da do pogina rib ne bi prišlo, če bi tožeča stranka izvedla predpisane aktivnosti, ki se tičejo operativnega ugotavljanja in odprave škode.
stroški izvršilnega postopka - stroški odgovora na ugovor dolžnika - obrazložen ugovor dolžnika - poziv sodišča - obstoj izvršilnega naslova - materialno pravo - nepotrebni stroški
S trditvijo, da upnik nima izvršilnega naslova, je dolžnik uveljavljal ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo, ki ga je tudi obrazložil, zato je sodišče prve stopnje postopalo povsem pravilno, ko je tak obrazložen ugovor posredovalo upniku v odgovor. Gre za ugovorni razlog, na katerega sodišče, kadar je vložen obrazložen ugovor, pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ga dolžniku niti ni treba posebej uveljavljati, niti upniku nanj odgovarjati, saj sodišče, če je bil izvršilni naslov priložen že k predlogu za izvršbo, presojo skladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe opravi že na podlagi zatrjevanih dejstev upnika iz predloga za izvršbo in izvršilnega naslova. Tudi v konkretnem primeru so bila vsa relevantna dejstva v zvezi s presojo tega ugovora sodišču znana že iz predloga za izvršbo, h kateremu je bil izvršilni naslov tudi priložen, zato upnik z navedbami v odgovoru na ugovor dolžnika ni zagotovil varstva svojih pravic. Odgovor na ugovor tudi ni obvezen in upnik k njegovi obvezni podaji ni bil pozvan, saj ga je sodišče poučilo, da lahko vloži odgovor.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1.
izvedenina - potni stroški
Skladno s prvim odstavkom 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih potni stroški obsegajo stroške prihoda in vrnitve izvedenca od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedeniško delo. Glede na to, da izvedenec nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v spornem kraju, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi mu priznalo potne stroške na sporni relaciji.
O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik, ki mora omogočiti pripadnikom potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Iz 53. člena ZSSloV torej ne izhaja, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih misijah ne pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur. Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
ZZdrS člen 43.. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (1994) člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3, 69.. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (2008) člen 3.
plača - javni uslužbenec - zdravnik - plačilo razlike plače - urgentna služba - urgenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik dvakrat na teden razporejen v urgentni blok in tako opravil 13 ur urgentnega dela. Tožnik je vsak mesec opravil tudi štiri 16 urna in dve 24 urni dežurstvi. Tako je pravilna ugotovitev, da je tožnik z dvema razporedoma v porodno sobo (2 x 6,5 ur = 13 ur) in enkratnim celodnevnim dežurstvom opravil 29 ur od 40 urnega delovnega tedna, k temu pa je potrebno prišteti dve 24 urni dežurstvi, kar pri štirih tednih na mesec znaša 12 ur tedensko oziroma pri pet tedenskem mesecu 9,6 ur urgentne službe. Sodišče prve stopnje je tožniku dosodilo vtoževani znesek, saj je ta v skladu z izračunom tožene stranke, ki je izračun pripravila, kot če bi bil tožnik v spornem obdobju uvrščen na delovno mesto s PPD1.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev.
Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo, zoper katero je tožena stranka vložila ugovor. Hkrati z vložitvijo ugovora je predlagala tudi nadomestitev izdane začasne odredbe z varščino. V predlogu je izrecno navedla, da kljub temu, da bi sodišče predlogu za nadomestitev z varščino ugodilo, še vedno vztraja pri svojem ugovoru, saj po njenem mnenju niso podani pogoji za zavarovanje po določbah ZIZ (in s tem tudi ne za varščino). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje predlogu za nadomestitev začasne odredbe z varščino ugodilo in posledično razveljavilo opravljena dejanja in postopek zavarovanja z začasno odredbo po plačilu varščine ustavilo (tretji odstavek 274. člena ZIZ). Sklep je res že pravnomočen, vendar z njim ni bilo odločeno tudi o ugovoru zoper utemeljenost predloga za zavarovanje. Varščina namesto začasne odredbe je namreč dopustna le v primeru, da so izpolnjeni pogoji za začasno odredbo. Z obema sklepoma je sodišče prve stopnje zato le nadomestilo začasno odredbo z varščino. Tožena stranka ugovora, v katerem je trdila, da niso izpolnjeni pogoji za zavarovanje, nikoli ni umaknila. Sodišče prve stopnje zato po mnenju pritožbenega sodišča ni kršilo postopka, ko je odločalo še o ugovoru. Drugačno stališče bi pomenilo, da mora dolžnik, ki meni, da pogoji za začasno odredbo niso podani, trpeti neugodne posledice izdane začasne odredbe vse do odločitve o pritožbi zoper izdano začasno odredbo. Predlog za nadomestno varščino, podan v ugovoru zoper začasno odredbo, pa bi glede na postopek, določen v 274. členu ZIZ, dejansko pomenil odpoved ugovoru, kar pa je v nasprotju z namenom vložitve ugovora in tudi v nasprotju s pravico dolžnika do sodnega varstva.
Po četrtem odstavku 270. člena ZIZ se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Da bo terjatev morala biti uveljavljena v tujini, je trditveno in dokazno breme tožeče stranke. Za to pa ne zadošča že dejstvo, da gre za tujo družbo. Že iz predmeta zavarovanja, kakršen je bil predlagan, izhaja, da ima tožeča stranka v Sloveniji precejšnje premoženje, ki zadošča za uveljavitev terjatve.
ZPSPP člen 24, 24/1,24/2, 27, 27/2. OZ-UPB1 člen 332,615.
najemna pogodba po ZPSPP - enoletni odpovedni rok - obnovitev pogodbe za nedoločen čas
Za najemna razmerja za nedoločen čas, katerih predmet so poslovne stavbe oziroma poslovni prostori, je zakonsko predpisan poseben način odpovedi. Na podlagi odpovedi preneha najemno razmerje s potekom roka, ki ga določi najemna pogodba, pri čemer pa ta rok ne sme biti krajši od enega leta (drugi odstavek 24. člena ZPSPP). Če je v pogodbi določen odpovedni rok krajši od enega leta, najemno razmerje ne preneha z iztekom tega pogodbenega roka, temveč preneha šele z iztekom zakonsko določenega enoletnega roka. Določba drugega odstavka 24. člena ZPSPP je namreč kogentne narave.
Tožena stranka je izpolnila zahtevek tožeče stranke po vložitvi tožbe, in sicer ob obračunu plače za mesec november 2017 (5. 12. 2017), tožnik pa je tožbo umaknil 15. 11. 2018. Navedeno dejstvo ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Tožnik je po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih ji mora tožnik po krivdnem načelu povrniti.
preživninska obveznost otrok do staršev - neizpolnjevanje preživninske obveznosti iz neupravičenega razloga - delovna zmožnost
Tudi če je tožnik res kdaj prinesel kaj denarja in tudi če je res kaj delal doma, to še ne pomeni, da je izpolnjeval preživninsko obveznost do svojega sina. Izpolnjevati bi jo namreč moral v celoti.
Po določbi petega odstavka 200. člena ZDR-1 ima neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, možnost v 30-dneh po prejemu obvestila delodajalca zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodno varstvo ima le neizbrani kandidat za prosto delovno mesto, in ne oseba, ki ni bila kandidat. Tožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se na sporni razpis ni prijavila, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se njena tožba zavrže, pravilna.
Tako sodni izvedenec kot v predsodnem postopku obe invalidski komisiji so ugotavljali, ali je pri tožnici prišlo do invalidnosti oziroma zmanjšanje delovne zmožnosti v smislu 63. člena ZPIZ-2. Le v primeru ugotovljenega enega od stanj določenega v citirani določbi 63. člena ZPIZ-2, bi bila tožnica upravičena do pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 139, 139/3, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - samostojni podjetnik - vročanje pisanj - nedopustni pritožbeni razlogi - dolžna skrbnost
Samostojni podjetnik mora poskrbeti za prevzem pošte, saj se od njega na tem področju zaradi opravljanja dejavnosti pričakuje večja skrbnost. Če je bil toženec odsoten in ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, njega bremenijo neugodne posledice.
Iz izpodbijanih dokončnih odločb izhaja, da je Center za socialno delo denarno socialno pomoč in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavrnil, ker je ugotovil, da je pri tožnici podan krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre. Toženka je v odločbah navajala, da je tožnica delovno aktivna oseba, ki je sposobna opravljati pridobitno delo in si s tem sama zagotoviti preživetje, pri tem pa so ji s strani državnih organov dane možnosti, ki so ji v pomoč pri iskanju pridobitnega dela. Tožnica se zaradi priznane I. kategorije invalidnosti ne bi mogla prijaviti na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, česar tožena stranka pri odločanju ni upoštevala in so v posledici tega izpodbijane odločbe že iz tega razloga nezakonite in jih je potrebno odpraviti.
Telesna okvara je podana le, če gre za stanje, ki je v Seznamu telesnih okvar opredeljeno kot telesna okvara. Vrsta in stopnja telesnih okvar se ugotavljata izključno v obsegu in po definicijah, določenih v Seznamu TO.
obnova kazenskega postopka - veljavnost oporoke - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - nov dokaz - nasprotje med izvedenskimi mnenji - kaznivo dejanje ponarejanje listin - razlog za obnovo postopka
Pritožbeno sodišče razlogovanja pritožnice ne sprejema in se v izogib ponavljanju v celoti pridružuje ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje. To je v 7. in 8. točki izpodbijanega sklepa podrobno obrazložilo, zakaj predloženo izvedensko mnenje dr. B. R. ne predstavlja novote v pravem pomenu besede. Pravilno je tudi presodilo, da navedeno izvedensko mnenje očitno ni tak dokaz, da bi glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna obsodilna sodba, pripeljal do oprostilne sodbe (prav tam).
denarna socialna pomoč - vrnitev zadeve v ponovni predsodni postopek
Po ZSVarPre centri za socialno delo pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči ugotavljajo ne samo krivdne razloge, temveč tudi ostale predpisane pogoje. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi bilo ugotavljanje vseh dejstev, od katerih je odvisno priznanje obravnavanih pravic pred sodiščem lahko dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, medtem ko center za socialno delo kot prvostopenjski organ razpolaga z ustreznimi programi, s katerimi na hiter in enostaven način odloči o uveljavljanih pravicah. Pri tem ima tudi pravico do prostega preudarka v okviru meja zakonskega besedila. Po sodni praksi revizijskega sodišča imajo sodišča v socialnih sporih na podlagi ustavnega načela delitve oblasti omejene pristojnosti, ko presojajo zakonitost odločitev tožencev, ki so uporabili zakonsko podeljen prosti preudarek. Toženec mora nov upravni akt izdati v roku, ki ga določi sodišče, vendar najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Vezan je na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se nanašajo na postopek, prav tako pa ne sme odločiti v škodo stranke, ki je uveljavljala sodno varstvo (2. odstavek 82. člena ZDSS-1). Pritožbene navedbe v smeri sodnega odločanja o priznanju obravnavanih pravic so zato neutemeljene.
Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu je razvidno, katere temeljne pravice delavca naj bi zavestno kršil obdolženec. Opredeljeno je tudi časovno obdobje, ko obdolženi naj ne bi plačal posameznih prejemkov. V zvezi z očitkom zavestne kršitve zadostuje očitek o zavestni kršitvi v abstraktnem delu opisa dejanja. Ni potrebno, da bi konkretni opis še podrobneje opredeljeval, kaj naj bi potrjevalo, da je obdolženec predpise kršil zavestno. Ker očitano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje zoper premoženje, temveč so predmet varstva temeljne pravice delavcev, navedba konkretnih denarnih zneskov v konkretnem opisu dejanja ni potrebna. V opisu dejanja je potrebno sicer natančno opredeliti predpise, ki jih storilec krši oziroma po njih zavestno ne ravna.
Specifika obravnavane zadeve je v tem, da konkretni opis dejanja ne vsebuje opredelitve predpisov, a se sklicuje na sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki se tudi nahajata v spisu, torej za obdolženca nista presenečenje, ki bi mu onemogočala učinkovito obrambo. Iz določno navedenih sodb so razvidni relevantni delovno-pravni predpisi, zato so zakonski znaki v opisu dovolj konkretizirani.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - preživnina - odmera preživnine - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - državna štipendija - otroški dodatek - pravica do socialnih prejemkov - preiskovalno načelo - dokazno breme - dokazna pravila
Ocena preživninskih potreb je pogojena z razpoložljivostjo sredstev obeh staršev, kar je osnovno vodilo pri iskanju vrednotnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki (zmožnostmi staršev in potrebami otrok). V obravnavanem primeru za njihovo oceno zadostuje ustrezna trditvena podlaga pravdnih strank, podkrepljena z izpovedbami, ter splošno znana dejstva o povprečnih potrebah otrok starosti preživninske upravičenke.
Znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) se ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka/štipendije, saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.