• Najdi
  • <<
  • <
  • 24
  • od 29
  • >
  • >>
  • 461.
    VDSS Sklep Pdp 884/2018
    4.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00023286
    ZPP člen 163, 163/4.
    odločitev o pravdnih stroških
    Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati na pravnomočno odločitev pritožbenega sodišča, ki se nanaša na glavno stvar, in nato odločiti o povrnitvi dodatnih stroškov postopka. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker je sodišče prve stopnje že dne 5. 9. 2018 izdalo sodbo, s katero se je končal postopek pred njim, je sodišče pravilno odločilo o dodatnih stroških postopka s sklepom z dne 24. 9. 2018.
  • 462.
    VSL Sodba I Cpg 191/2019
    4.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00022111
    ZGD-1 člen 297, 297/1, 390, 390-1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 358, 358-5. ZGD člen 285, 285/1. OZ člen 62, 299, 299/1, 378, 378/1. ZOR člen 77.
    ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlog - objava sklica skupščine - način štetja rokov - rok enega meseca - roki določeni po dnevih - statut delniške družbe (d. d.) - skrajšanje roka - podaljšanje roka - zmotna uporaba materialnega prava
    Posebnost pri štetju roka za objavo sklica skupščine je, da ga je treba šteti nazaj od dneva dogodka, od katerega se šteje, to je od dneva, na katerega je sklicana skupščina. Ravno tako kot pri štetju roka naprej, tudi za vzvratno štetje roka velja, da rok, ki je določen v mesecih, poteče na dan, ki se po imenu in številki ujema z dnem dogodka, od katerega se šteje. Po določbi 9. člena Statuta za sklic skupščine velja, da mora biti sklicana vsaj en mesec pred dnem zasedanja. To pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZOR (sedaj drugi odstavek 62. člena OZ), ampak vsaj en dan izven njega.

    V konkretnem primeru to pomeni, da bi bil glede na dan skupščine (5. 4. 2018), šteto vzvratno, moral biti sklic skupščine objavljen vsaj 4. 3. 2018 ali prej. Ker je bil sklic nesporno objavljen 5. 3. 2018, je bil objavljen znotraj enomesečnega roka in ne vsaj en dan izven njega. Zato je bila določba drugega odstavka 62. člena OZ v zvezi z 9. členom Statuta zmotno uporabljena.

    Ne drži, da je mogoče enačiti rok 30 dni z enim mesecem. Računanje časa je določeno v 62. členu OZ in je ureditev različna pri teku mesečnih in dnevnih rokov. To se vidi v konkretnem primeru. Če bi bilo dopustno upoštevati tek 30-dnevnega roka, bi ta tekel vzvratno nazaj od zasedanja skupščine 5. 4. 2018, pri čemer se po prvem odstavku 62. člena OZ 5. 4. 2018 v rok ne šteje, bi iztekel 6. 3. 2018. Le, če bi sodišče pri presoji ničnosti skupščinskih sklepov materialnopravno lahko upoštevalo zakonski rok 30 dni za sklic skupščine, kar pa bi bilo v nasprotju z 9. členom Statuta tožene stranke, bi bila skupščina sklicana pravočasno.
  • 463.
    VSM Sklep II Kp 34211/2016
    4.4.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00023754
    ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 285.f, 285.f/2. 285.f/2-2, 371, 371/1, 371/1-1, 371/1-11, 383, 383/1, 387.
    bistvene kršitve določb zkp - preizkus po uradni dolžnosti - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave - sestava sodišča - odpoved procesni pravici - senatno sojenje - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
    Odpoved pravici do zbornega sojenja mora biti izrecna in nedvoumna, izraz volje nosilca jamstva (obdolženca), prostovoljna ter zavestna. Nobenega dvoma zato ni, da mora procesno gradivo vsebovati obdolženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje.

    V obravnavani zadevi je iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 22. 1. 2018 (list. št. 179) razvidno, da sta bila obdolžena B.B. in L.L. poučena o možnostih dogovora za hitrejši potek in končanje glavne obravnave, če se odpovesta nekaterim procesnim pravicam, ki jih imata po zakonu, vključno z možnostjo odpovedi pravici do sojenja v senatu. Predsednik senata pa je takoj po danem pouku sprejel procesni sklep, s katerim je med drugim odločil, da bo obdolžencema sodil sodnik posameznik, za kar pa ni imel podlage v izjavah obdolžencev, ki bi ju ta morala podati v skladu z 2. točko drugega odstavka 285.f člena ZKP, saj iz zapisnika ne izhaja, da bi obdolženca tako izjavo podala.
  • 464.
    VDSS Sklep Pdp 165/2019
    4.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00023406
    ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspeha
    Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je namreč pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev.
  • 465.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 695/2018
    4.4.2019
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00023276
    ZDR-1 člen 179.. OZ člen 83.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z lestve - odpoved pravici - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
    Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da se je tožnica s podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 22. 10. 2013 odpovedala uveljavljanju odškodninskega zahtevka. Ob ugotovitvi izvedenca, da je bilo tožničino zdravljenje zaključeno dne 21. 11. 2014, tožnici obseg vtoževane škode na dan podpisa sporazuma še ni bil znan, zato se tožnica ni mogla odpovedati zahtevku, ki še ni zapadel in glede katerega še ni začel teči niti zastaralni rok.

    Okoliščina, da tožena stranka ni lastnica skladišča, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ni bistvena za presojo njene odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je bila tožena stranka uporabnik skladišča, vanj so običajno prihajali njeni zaposleni iskat stvari za potrebe dela pri toženi stranki, kar pomeni, da gre navedeni prostor nedvomno šteti za kraj, kjer je tožnica opravljala delo.

    Okoliščina, da se je tožnica leta 2013 vrnila na delo, sprva za krajši delovni čas, nato pa do prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki tudi za polni delovni čas, ne pomeni, da je s tem pretrgana vzročna zveza med škodnim dogodkom in zdravljenjem tožnice v letu 2014.
  • 466.
    VSL Sklep II Cp 157/2019
    3.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00022208
    URS člen 13, 14, 14/2, 50. SZ-1 člen 87, 87/5, 110. ZPP člen 13.
    razveza zakonske zveze - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - neprofitno najemno stanovanje - prepoved diskriminacije - pravica do socialne varnosti - državljanstvo Republike Slovenije - predhodno vprašanje
    Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati položaja državljanov RS v primerjavi s položajem državljanov tretjih držav. Že sama Ustava (13. člen) dopušča, da zakonodajalec omeji krog upravičencev do določene pravice glede na državljanstvo. Tudi pravica do socialne varnosti (ki se zagotavlja tudi z dodeljevanjem najemnih neprofitnih stanovanj) je na ustavnem nivoju zagotovljena le državljanom Republike Slovenije (50. člen Ustave), socialne pravice tujcev pa so predmet zakonske ureditve, pri čemer zakonodajalca veže načelo enakega varstva pravic.
  • 467.
    VDSS Sklep Pdp 9/2019
    3.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00023223
    ZPP člen 154, 154/2, 156, 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - načelo uspeha
    Tožena stranka poleg temelja izpodbija tudi višino stroškov, ki jih mora po odločitvi sodišča prve stopnje povrniti tožniku. Utemeljeno opozarja, da je tožnik prvotno vtoževal 398,78 EUR, plačano mu je bilo 299,18 EUR, kar pomeni 75 %. Delež izpolnitve se šteje kot delež uspeha v pravdi, ki je relevanten za odmero stroškov postopka po drugem odstavku 154. člena ZP.
  • 468.
    VSL Sodba I Cp 2030/2018
    3.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00021513
    OZ člen 88, 88/1, 377, 377/1. SPZ člen 142. ZPP člen 286a, 286a/5, 321.
    posojilna pogodba - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa - ničnost pogodbe - ničnost - delna ničnost - določnost tožbenega zahtevka - pogodbene obresti - zamudne obresti - dogovorjene zamudne obresti - oderuške obresti - domneva oderuških obresti - dokazno breme - indični dokaz - rok za izdelavo sodbe
    Dogovor o oderuških obresti, ki so vračunane v glavnico, ne pomeni ničnost celotnega posla, ampak delno ničnost. Pogodba ostane v veljavi za dovoljene pogodbene obresti in glavnico.
  • 469.
    VSL Sklep II Cp 606/2019
    3.4.2019
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00021966
    ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
    izdaja začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj neznatne škode - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve
    Da je toženka stanovanje nameravala prodati, tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev tožnikove terjatve zaradi toženkinega ravnanja onemogočena ali precej otežena. Ta okoliščina namreč kaže na toženkin poskus razpolaganja s premoženjem, s katerim bi svoje nelikvidno premoženje pretvorila v likvidno, nevarnost hitrega občutnega zmanjšanja oziroma popolnega unovčenja te oblike premoženja pa je ravno zaradi toženkinega slabega dohodkovnega in socialnega stanja velika.

    Upoštevaje navedeni preostanek kupnine (55.000 EUR), ki je nedvomno visok, in višino zavarovane denarne terjatve (13.000 EUR) bo toženki kljub njenemu slabemu dohodkovnemu stanju ostalo dovolj sredstev za preživetje. Ob tem gre pripomniti, da bi opozarjanje toženke na njene nizke dohodke utegnilo biti pravno pomembno v primeru, če njeno stanovanje (kot njeno edino premoženje) še ne bi bilo prodano. V sedanji situaciji pa to ni pravno relevantno.
  • 470.
    VSK Sodba I Cp 570/2018
    3.4.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00022355
    OZ-UPB1 člen 173, 179.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - informativni dokaz - azbestna bolezen
    Presoja odmere odškodnine za duševne bolečini ob smrti bližnjega.
  • 471.
    VSL Sodba II Cpg 774/2018
    3.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00021670
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 495. SPZ člen 115.
    spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - upravnik - poslovna stavba - etažna lastnina - obratovalni stroški - fiksni stroški - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - način delitve obratovalnih stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov
    Po 115. členu SPZ so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Zakonska obveznost plačila teh stroškov je, v odsotnosti drugačnega dogovora, torej neodvisna od tega, ali tožena stranka skupni del stavbe (v konkretnem primeru toplotno postajo) dejansko koristi ali ne.
  • 472.
    VSL Sodba II Cp 2252/2018
    3.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00021828
    OZ člen 10, 131, 591. ZPP člen 8.
    odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - najemno razmerje - podnajemniško razmerje - najemna pogodba - podnajemna pogodba - protipravno ravnanje - prepoved povzročanja škode - predvidljivost nastanka škode - tehtanje interesov - dokazna ocena
    Načelo prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ) ni neposredno uporabno, ampak se ga uporablja ob izpolnitvi predpostavk, ki jih določa OZ v 131. do 189. členu. Ta prepoved ima zato kot temeljno načelo pomen vrednostnega merila, ki terja, da ravnamo sorazmerno in s pravo mero, usmerja pa tudi vsebinsko opredeljevanje ene izmed predpostavk splošnega civilnega delikta, to je nedopustnosti ravnanja. V zvezi s tem se v sodni praksi poudarja, da za nedopustnost zato zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano, vrednostno merilo, ali je določeno ravnanje protipravno, pa je predvidljivost negativne posledice. Vendar pa to ne pomeni, da za odškodninsko odgovornost zadostuje že vsaka povzročitev škode, ki je predvidljiva. Veliko je tako primerov, pri katerih je škoda sicer predvidljiva, a po splošnem prepričanju ne pomenijo nedovoljene povzročitve škode. S predvidljivostjo nastanka škode je zato protipravnost zgolj indicirana, je pa izključena, če obstoji pravna podlaga, ki tako ravnanje opravičuje.
  • 473.
    VSL Sklep II Cp 265/2019
    3.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
    VSL00022684
    OZ člen 131, 131/1, 140. ZPP člen 8, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/3.
    poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - smučarski skoki - odgovornost športnega kluba - krivdna odgovornost - odgovornost trenerja - soprispevek oškodovanca - nedopustno ravnanje - trditveno in dokazno breme - neupoštevanje napotkov sodišča - prevzem tveganja negativne posledice - privolitev oškodovanca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna dokazna ocena - ponovno zaslišanje izvedenca - nejasnosti v izvedenskem mnenju - vrnitev zadeve v novo sojenje
    Odgovornost društva za poškodbo njenega člana na treningu smučarskih skokov je podana le v primeru, če je bil trening opravljen pod nadzorom oziroma po programu trenerja tega društva in če je hkrati izkazana vzročna zveza med opustitvijo dolžnega ravnanja trenerja pri izvedbi treninga in škodno posledico, ob upoštevanju morebitnega soprispevka člana, če tudi sam ni ravnal na način, s katerim bi lahko preprečil nastanek škode.
  • 474.
    VSL Sodba II Cp 2344/2018
    3.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00022101
    OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1.
    dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplotne energije - delilnik stroškov za ogrevanje - skupno odjemno mesto - dogovor o načinu delitve stroškov - ključ delitve stroškov dobave toplote - sprememba delilnika - sprememba ključa delitve - soglasje odjemalcev - deljive obveznosti - spor majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
    V način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).

    Solastniki oziroma odjemalci morajo dobavitelju dostaviti delilnik stroškov med posameznimi lastniki stanovanj (s katerim so ti soglašali), enako velja za vsako spremembo načina delitve stroškov. Zgolj sprememba posesti posameznih delov nepremičnine (in v zvezi s tem posredovani zapisnik o primopredaji stanovanja), nima avtomatičnega vpliva na delitev stroškov.
  • 475.
    VSL Sodba I Cp 306/2019
    3.4.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00021522
    OZ člen 82, 82/1.
    pogodba o sofinanciranju doktorskega študija - pravočasnost izpolnitve pogodbe - rok za izpolnitev pogodbe - razlaga jasnih pogodbenih določil - formularna pogodba - vračilo izplačanih sredstev
    Rok za izpolnitev pogodbe za celoten sklop kazalcev, ki govorijo o uspešni realizaciji pogodbe, je v pogodbi o sofinanciranju doktorskega študija določen enotno. Ker med strankama ni sporno, da je toženec svojo pogodbeno obveznost izpolnil, upoštevajoč kazalec iz drugega odstavka 4. člena pogodbe glede znanstvenega članka, ki bo sprejet v objavo oziroma objavljen pred iztekom roka, določenega v 5. členu pogodbe, tožnica s tožbenim zahtevkom na vračilo sredstev ne more uspeti.
  • 476.
    VSL Sodba II Cp 2316/2018
    3.4.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00022146
    OZ člen 171. ZPrCP člen 88, 88/11, 88/13.
    prometna nesreča - trčenje dveh vozil - kršitev cestnoprometnih predpisov - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - vožnja na kmečkem vozu
    Cestnoprometna kršitev tožnice ni bila minimalna. Njena odločitev za vožnjo s preprostim lesenim kmečkim vozom brez stranic po nepregledni, ovinkasti, asfaltirani cesti navkreber je bila neodgovorna in ni imela zgolj zanemarljivega prispevka k temu, da je bila povzročena škoda večja, kot bi bila sicer. To je nenazadnje razvidno tudi iz okoliščine, da je voznik traktorja, na katerega je bil pripet kmečki voz (mož tožnice), utrpel bistveno manjše poškodbe kot tožnica. Po oceni pritožbenega sodišča je soprispevek tožnice k nastali škodi v konkretnem primeru primerljiv s situacijami, ko je oškodovanec v prometni nesreči (bolj) poškodovan zato, ker v motornem vozilu ni bil pripet z varnostnim pasom. Glede na navedeno ocenjuje soprispevek tožnice k nastali škodi na 30 %.
  • 477.
    VSL Sklep IV Cp 601/2019
    3.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00021870
    ZPND člen 4, 4/2.
    nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so besede nasprotnega udeleženca in opisana dejanja pri predlagateljici, ki jih pokriva pojem nasilja, nedvomno povzročili strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in stisko. Pravilno je zato ugotovilo, da je podana podlaga za izrek ukrepov po ZPND tako glede predlagateljice kot tudi glede mladoletnih hčera udeležencev (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZPND). Sodišče je namreč nasilje ugotovilo tudi v zvezi s starejšo hčerko B., priča nasilju pa je bila tudi mlajša hči C.
  • 478.
    VSL Sodba I Cp 1975/2018
    3.4.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00022144
    ZDR-1 člen 179.
    odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - poštar - ugriz psa - varnost pri delu
    Delodajalec zagotavlja delavcem varno in ustrezno delovno okolje na tak način, da želi preprečiti, da bi do napada psa sploh prišlo, zato delavce, kot izhaja iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, uči, da se v primeru ogroženosti niso dolžni izpostavljati takim nevarnostim in lahko odklonijo dostavo pošte ter obvestijo upravnika pošte. V obravnavanem primeru nevarnost ni grozila in tožnica je očitno ocenila, da lahko pošto varno dostavi (za to, da je opravila to oceno, je bila s strani delodajalca ustrezno poučena), vendar pa je nato prišlo do nepričakovanega dogodka, ko se je sicer privezan pes zaradi dotrajanosti verige uspel strgati. Takega, nepričakovanega dogodka, ki izvira iz sfere lastnika psa, ni mogoče vključiti v primere, ki bi jih moral in mogel delodajalec predvideti in preprečiti ter delavce poučevati o ravnanju, če do njega pride. Nasprotno stališče bi vzpostavilo objektivno odgovornost delodajalca, a delo pismonoše ni nevarna dejavnost.
  • 479.
    VSL Sklep I Cp 109/2019
    3.4.2019
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00022112
    SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/5.
    ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - fizična delitev - civilna delitev - upravičen interes
    Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.
  • 480.
    VSM Sklep II Kp 26642/2017
    3.4.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00022218
    ZKP člen 502a, 502a/1, 502c. KZ-1 člen 209, 215.
    začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - časovna veljavnost kazenskega zakona - kaznivo dejanje zatajitve
    Pritožnik pa tudi spregleda, da je senat sodišča prve stopnje že v sklepu I Ks 26642/2017 z dne 7. 1. 2019, ko je odločal o pritožbi zagovornika zoper sklep preiskovalnega sodnika I Kpr 26642/2017 z dne 3. 12. 2018 v točki 4 obširno obrazložil, da je tožilstvo opisano obdolženkino ravnanje v času od 12. 12. 2007 do 16. 7. 2015, kljub temu, da je v vmesnem času, in sicer pred 1. 11. 2008 veljal Kazenski zakonik (v nadaljevanje KZ), pravilno pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena v zvezi s 54. členom KZ-1. Opisano izvršitveno ravnanje obdolženke za celotno navedeno časovno obdobje je namreč praktično povsem enako, saj je šlo za protipravno prilaščanje denarja, ki je bil obdolženki zaupan v zvezi z zaposlitvijo v občinski upravi O.T., kjer je bila obdolženka zadolžena za finančno računovodske zadeve in je neupravičeno opravljala nakazila denarnih sredstev s transakcijskega računa občine na svoje transakcijske račune in transakcijske račune drugih oseb v zneskih, razvidnih iz opisa dejanja v sklepu o preiskavi.

    Tudi pred uveljavitvijo KZ-1 je bilo opisano izvršitveno ravnanje določeno kot kaznivo dejanje, in sicer ne le kot poneverba po 245. členu KZ, kjer je izvršitveno ravnanje vezano na delovanje pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ampak tudi kot zatajitev po členu 215 KZ, kjer gre za prilaščanje stvari, ki so zaupane storilcu. Kaznivo dejanje je pravno kvalificirano kot nadaljevano kaznivo dejanje, pri čemer se v skladu z ustaljeno sodno prakso šteje, da se kot čas storitve dejanja šteje čas, ko je bilo izvršeno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano kaznivo dejanje zajema, od takrat pa tudi začne teči zastaranje kazenskega pregona nadaljevanega kaznivega dejanja.
  • <<
  • <
  • 24
  • od 29
  • >
  • >>