ZDR-1 člen 33, 34, 49, 49/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - ustrezno delovno mesto - ničnost - odklonitev dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti
Glede na to, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi, v kateri je upoštevala tožnikove zdravstvene omejitve, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ, ter da je komisija ZPIZ ugotovila, da gre za ustrezno delovno mesto, ni mogoče šteti, da bi bila odpovedana pogodba o zaposlitvi nična zaradi neupoštevanja tožnikovih zdravstvenih omejitev.
Tožnik se ne more sklicevati na nekonkretiziranost odrejenih nalog, saj je od direktorja zahteval izključno pisna navodila, čeprav ga je direktor v zvezi z naloženimi deli večkrat vabil in pozival na osebni sestanek, na katerega pa nikoli ni prišel. Tožnik bi lahko tudi na teh sestankih razčistil eventualne nejasnosti glede odrejenih del, pri tem pa je treba opozoriti, da že samo dejstvo, da se ni udeležil sestankov pri direktorju, na katere je bil večkrat vabljen, pomeni kršitev pogodbenih obveznosti iz 33. in 34. člena ZDR-1.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - zapadlost posameznih obrokov - nejasen izrek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sklepa
Sodišče plačilnega naloga, ki naj bi bil sestavni del izpodbijanega sklepa, v katerem je zapisalo, da posamezni obroki zapadejo v plačilo po datumu, navedenem v plačilnem nalogu, ki ga bo stranka prejela po pravnomočnosti sklepa, ni izdalo in ga prvemu tožencu ni poslalo. Izrek sklepa je v tem delu nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1, 45, 45/3, 51, 52.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - ustno in pisno izvedensko mnenje
Ob dejstvu, da bi izvedencu pripadala nagrada za ustno podajo mnenja, ki je ni priglasil, saj je bilo na naroku določeno, da bo na vprašanja, na katera ni mogel odgovoriti ustno, odgovoril pisno, je po prepričanju sodišča druge stopnje v danih okoliščinah upravičen do plačila nagrade za pisno izdelavo dopolnitve mnenja, pri čemer so nagrade za pisno dopolnitev mnenja in ustno podajanje mnenja določene v enakih zneskih glede na zahtevnost mnenja (51. in 52. člen Pravilnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023185
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 158, 158/1.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Tožena stranka glede tožniku priznanega stroška sodne takse neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo tar. št. 2.3.1. ZST-1, po kateri se taksa za postopek zniža (s količnika 2, ki velja za postopek na splošno) na 0,70, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Do umika tožbe je namreč prišlo po razpisu naroka za glavno obravnavo, poleg tega je sodišče prve stopnje sodno takso pravilno odmerjalo le v zvezi z vrednostjo prvotnega zahtevka, s katerim je tožnik v pretežnem delu uspel. Zato je tudi strošek sodne takse utemeljeno zajelo med stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00021870
ZPND člen 4, 4/2.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so besede nasprotnega udeleženca in opisana dejanja pri predlagateljici, ki jih pokriva pojem nasilja, nedvomno povzročili strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in stisko. Pravilno je zato ugotovilo, da je podana podlaga za izrek ukrepov po ZPND tako glede predlagateljice kot tudi glede mladoletnih hčera udeležencev (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZPND). Sodišče je namreč nasilje ugotovilo tudi v zvezi s starejšo hčerko B., priča nasilju pa je bila tudi mlajša hči C.
URS člen 13, 14, 14/2, 50. SZ-1 člen 87, 87/5, 110. ZPP člen 13.
razveza zakonske zveze - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - neprofitno najemno stanovanje - prepoved diskriminacije - pravica do socialne varnosti - državljanstvo Republike Slovenije - predhodno vprašanje
Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati položaja državljanov RS v primerjavi s položajem državljanov tretjih držav. Že sama Ustava (13. člen) dopušča, da zakonodajalec omeji krog upravičencev do določene pravice glede na državljanstvo. Tudi pravica do socialne varnosti (ki se zagotavlja tudi z dodeljevanjem najemnih neprofitnih stanovanj) je na ustavnem nivoju zagotovljena le državljanom Republike Slovenije (50. člen Ustave), socialne pravice tujcev pa so predmet zakonske ureditve, pri čemer zakonodajalca veže načelo enakega varstva pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021670
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 495. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - upravnik - poslovna stavba - etažna lastnina - obratovalni stroški - fiksni stroški - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - način delitve obratovalnih stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov
Po 115. členu SPZ so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Zakonska obveznost plačila teh stroškov je, v odsotnosti drugačnega dogovora, torej neodvisna od tega, ali tožena stranka skupni del stavbe (v konkretnem primeru toplotno postajo) dejansko koristi ali ne.
nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine - vrnitev zaplenjenega premoženja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje
V skladu s 104. členom ZNP stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Gre za izjemo od splošne ureditve iz 35. člena ZNP. Sodišče, ki je ugotovilo, da sta zavezanki za plačilo odškodnine oziroma vrnitev nepremičnin v naravi prva in druga nasprotna udeleženka, je zato tema pravilno naložilo v plačilo stroške predlagateljev.
ZPP člen 7, 7/1, 213, 213/1, 254, 254/3, 285. ZOZP člen 7, 7/2.
izvedensko mnenje - nov izvedenec - ponovitev dokazovanja z izvedencem - nepotreben dokaz z izvedencem - povzročitev prometne nesreče - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - regresna tožba zavarovalnice - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zapustitev kraja prometne nesreče - domneva alkoholiziranosti zavarovanca - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - pravočasne navedbe - pravočasen dokazni predlog - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker bi bil tudi vsak drugi izvedenec pri izračunavanju hitrosti omejen z razpoložljivimi podatki, angažiranje novega izvedenca ni smiselno. Ponovitev dokazovanja z izvedencem bi bila potrebna zgolj v primeru nepopolnega, nejasnega izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma v pravilnost izdelanega mnenja.
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZPP člen 17, 18.
pristojnost slovenskega sodišča - uporaba italijanskega prava
V skladu s prej citirano uredbo, po kateri se tožba v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti vloži pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka, je po mnenju prvega sodišča treba za državo, v kateri je nastala škoda, šteti Italijo.
Izpodbijana sodba ima razloge in že iz pritožbeno povzetih razlogov sodbe izhaja, da je presoja sodišča prve stopnje sledila razlogom, ki so pojasnjeni v sodbi, tako da ne vzdrži niti očitek pritožbe, da je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z razlogi. Za slednjo procesno situacijo bi šlo tedaj, če bi odločitev sodišča (izrek sodbe) bil v nasprotju s tem, kar je sodišče razlogovalo v obrazložitvi.
Izvršitelj ni izpolnitveni pomočnik upnika, temveč je v predlogu za izvršbo ali v predlogu za zavarovanje samo njegov predlagatelj (8. odstavek 40. člena ZIZ), položaj izvršitelja v konkretni zadevi pa pridobi šele z izdajo sklepa o izvršbi (44.a. člena ZIZ) in tedaj postane izpolnitveni pomočnik sodišča, ker neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja (7. točka 16. člena ZIZ)
Neutemeljene so nadaljnje pritožbene trditve, ki temeljijo na lastni dokazni oceni pritožbe, da je tožena stranke že 29. 12. 2010 vedela, da so zarubljeni predmeti last tožeče stranke in da od tedaj dalje ravna protipravno, ker predmete zadržuje in ker ji je z uporabo pravnih sredstev v izvršbi in z vlaganjem tožb onemogočila, da bi zarubljene predmete uporabljala.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - informativni dokaz - azbestna bolezen
Presoja odmere odškodnine za duševne bolečini ob smrti bližnjega.
Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 169. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 208.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - pritožba kot nesuspenzivno pravno sredstvo v davčnem postopku - človekove pravice - varstvo lastnine
Ne določba 169. člena ZIZ, ne odločbe ESČP, izdane v podobnih primerih (na primer zadeva Vaskrsič proti Sloveniji) ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ampak je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V primerih, ko terjatev ni relativno nizka in ne gre za očitno nesorazmerje, v tej fazi postopka (ko še ni ugotovljena vrednost nepremičnine) sodišče nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi in predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve.
Pritožba ne more uspeti niti z navedbami o tem, da zakonska ureditev glede nesuspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku, ki ima za posledico, da se izvršilni postopek vodi že na podlagi nepravnomočne odločbe o odmeri davka, ki je izvršilni naslov, predstavlja poseg v njene ustavne pravice in pravico iz 1. člena prvega Protokola k EKČP. V konkretnem primeru, ko gre za postopek sodne izvršbe na nepremičnine, je potrebno upoštevati tudi določbe ZIZ in pravna sredstva, ki jih slednji zagotavlja, zlasti možnost predlagati odlog v primeru, ko dolžnik meni, da mu grozi nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kot tudi ostala procesna jamstva.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/1, 399/2, 399/3, 403, 403/1, 408, 408/1, 408/2, 408/2-2. KZ-1 člen 261, 261/3.
namen postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - postopek odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - podatki iz kazenske evidence - izbris obsodbe iz kazenske evidence - preizkusna doba
V primeru terjatve na povrnitev škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti, odpust obveznosti za take terjatve ne učinkuje.
V prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP navedeno prenehanje obveznosti se nanaša le na tiste obveznosti plačila terjatev upnikov, na katere učinkuje odpust obveznosti.
Za uresničitev namena postopka osebnega stečaja se predvideva, da dolžnik ima premoženje, iz katerega bodo vsi upniki stečajnega dolžnika poplačani hkrati in v enakih deležih.
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da iz kazenske evidence izbrisana obsodba ni ovira za odpust obveznosti. Vendar pri presoji obstoja ugovornih razlogov po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP (ob upoštevanju ugotovitve pravnega temelja terjatev in premoženjskega položaja dolžnika) ni upoštevalo določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
Določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po prvem odstavku 154. člena ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - narok za glavno obravnavo - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo
Ker torej navedeno potrdilo ne potrjuje tožnikovih trditev o razlogu za zamujen narok za prvo glavno obravnavo 9. 6. 2017, jih ne potrjuje niti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 25. 8. 2017 (list. št. 101), ki sicer potrjuje upravičenost potrdila z dne 13. 6. 2017.
Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP zaključilo, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in je s tem napačno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa je posledično nepravilen.